"On tega ni videl, ker je spal ..."
"Stara sem 22 let. S fantom sva bila skupaj 3 leta in pol. 7 let je starejši od mene. A razlike v letih ni bilo opaziti, ne jaz ne on je nisva čutila. Imela sva krasno zvezo, ko sem se zaljubila je bilo kot v pravljici, bila sem ljubljena, kaj takega nisem še nikoli čutila, nisem mogla jesti, spati, enostavno bila sem zaljubljena do ušes. Tekom veze se je moja ljubezen do njega le še stopnjevala. Seveda so metuljčki v trebuhu sčasoma popustili, jedla in spala sem normalno. Sva se tudi kregala, kar je normalno za vsako zvezo, ampak sva vedno našla rešitev.
Proti koncu zveze sva se odločila za pavzo. Trajala je 2 meseca. Ta pavza je pomenila več časa za prijatelje.
Nisva videvala drugih, še vedno sva spala skupaj in počela stvari kot prej, le da sva se posvetila tudi prijateljem (predvsem sem si to želela jaz, ker ko on ni imel časa zame in sem hotela iti s prijateljicami na kavo, sem opazila, da sem ostala brez prijateljev, ker sem se podzavestno posvetila samo njemu). Tudi glede čustev sva se ustrašila, da sva se tekom časa 'ohladila', zato je bila pavza neka preizkušnja, da vidiva in spoznava, če se še ljubiva.
Ko sva imela pogovor, da zaključiva pavzo, sva se odločila, da nadaljujeva. V tem času sem spoznala, da se nisem ohladila, ampak le navadila na njega, enako je rekel tudi on. In resnično povedano me je ta pavza dobesedno ubijala proti koncu, ker sem ga začela preveč pogrešati. Pogovor o koncu pavze sva imela v petek, v soboto pa sta imela njegov prijatelj in prijateljev brat fešto za rojstni dan.
Vikend je bil čaroben, kot bi se na novo zaljubila.
Skupaj sva odšla na fešto, vedela sva, da se bova napila (jaz sploh, ker sem hotela proslaviti, da ga imam spet 100 % ob sebi in da je bilo končno konec te pavze), zato sva se prej zmenila, da se ne poljubljava, ko sva pijana, ker to ne izgleda nikakor (ker sva to vedno počela).
Fešte se spomnem bolj malo. Naj še omenim to, da imam problem s pitjem že od nekdaj, nimam meje, če pijem, pijem vedno do konca (koma). No, na fešti sem ogromno spila, vmes sem kadila še travo in potem naprej pila od žganja, vina, kar je bilo. On pa je zakomiral in zaspal.
Naslednji dan sva izvedela, kaj se je dogajalo na fešti. Jaz naj bi se poljubljala z drugim. On tega ni videl, ker je spal.
Še preden sva to izvedela, je vedel, da imam pol večera v temi. Ne morem dojeti, da sem naredila kaj takega, ne morem, ljubim ga in pomeni mi cel svet. Rečejo 'in vino veritas'. Ja, se strinjam, ampak ne v mojem primeru. Sta dve meji pijanosti, ena je in vino veritas, druga pa je biti koma pijan, da za sebe ne veš. Ker, ko sem koma pijana, govorim nesmisle, počenjam stvari, ki jih trezna nikoli ne bi in ki so daleč od moje podzavesti. Postanem žival, ne razmišljam …
Odločil se je prekiniti najino zvezo. Sedaj je 1 mesec, odkar sva končala. Vendar se še videvava.
Sam pravi, da me ima preveč rad, da bi videl, da bi mi spodletelo na faksu, ker sem si res želela priti tja. Da bova prijatelja še naprej, ampak zveze ne misli nadaljevati. Sem ga prosila, naj premisli, a je rekel, da si ne bo. Porušil se mi je svet. Ne funcioniram normalno, na faksu sem imela glavne kolokvije sedaj, vendar sem vse padla, hodim k psihologu, ne jem redno, tuširam se 1x tedensko, ne vidim smisla v ničemer, imam tudi samomorilska mišljenja. In najhuje od vsega, še vedno upam …
In dokler bom upala, ne bom prebolela. Imam 1 prijateljico, 1 osebo, kateri se lahko zjočem in izpovem (in potem se vprašam, čemu pavza, ko so izvedeli, kaj je bilo, so me vsi prijatelji zapustili).
On je doma iz sosednje vasi, vse me spominja nanj, VSE! V prsih me tišči, čutim le bolečino.
Odkar sva končala, nisem pila, ne kadila, čeprav bi mi mogoče bilo momentalno bolje, da bi pozabila malo, ampak sem se odločila, da dam alkohol stran, ne bom rekla, da ne bom več nikoli pila, ker verjetno bom, ampak dokler nimam meje, raje ne pijem. Skos premlevam in premlevam o tem, strah me je zaspati, ker ga vsak večer sanjam, ponoči se zbujam in že tako ne spim veliko. Prav zmatrana sem, čeprav ne delam nič fizično napornega.
Enostavno se počutim kot rastlina. In živim le za trenutke ko pride na obisk. In, če res moram, kako naj prebolim? Je še upanje? Kako naj pridobim nazaj zaupanje? Ne vem več, kaj narediti, kaj naj sama s seboj …"
Zapis je nelektoriran, vir: med.over.net
Preberi še: "Že tri leta se na skrivaj dobivam s sinovim najboljšim prijateljem" (izpoved ženske)
Priporočamo tudi: "Bila sem prevarana. Kako naj prevaro izbrišem iz spomina?"
BONUS EPIZODA: Prisluhni pogovoru s Filipom Flisarjem v podkastu Ob skodelici kave z Živo Avžner:
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc