Tole je resnično VREDNO branja!
Sta čisto navaden zakonski par, kot vsi drugi.
Življenje jima je na pot prineslo veliko lepega, a tudi slabega. Kljub temu pa sta trdno plula najprej skozi leta veze in nato skozi zakon.
A za oba je prišlo precej naporno leto, in naenkrat sta začela izgubljati tla pod nogami! Časa za prave pogovore ni bilo, saj je neprestano zvonil telefon ali pa je računalnik poročal o prispelem e-sporočilu.
Potrebovali so ju vsi in komaj sta dihala. Tempo je bil neizprosen, a zavoljo želje po uspešni karieri sta oba potrpela.
Začela sta se oddaljevati in si iti na živce. Ko je eden imel čas za drugega, je le-ta naenkrat odpovedal zaradi pomembnega sestanka. Zamere so se kopičile in zakon se je začel majati.
"Romantika je bila v minusu, seks tudi in čas je bil, da se odločiva, ali želiva nadaljevati ali se ločiti.
Si sploh želiva trenutno partnerja, ko nama kariera tako cveti? Je vredno? Ali sploh lahko imaš vse?
Odločila sva se, da sva drug drugemu preveč pomembna, da bi celotno najino skupno pot kar zavrgla. Kaj pa zdaj sploh narediti, da bo boljše?
Seveda so nama vsi svetovali zakonsko svetovanje in obisk psihologa. Kar ni nič slabega in sva njihov nasvet tudi sprejela. Še zdaj vsaj enkrat na dva tedna obiščeva najino terapevtko.
A zdelo se nama je, da to ne bo dovolj!
Morala sva se spet povezati in ura na teden pri psihologu se nama je zdela premalo!
Prijateljica nama je dala nasvet, da si naj skupaj izbereva nek idiličen kraj, kjer je predvsem mir, se tja odpraviva za en teden in pustiva vso tehnologijo doma. Nič mobilnih telefonov, računalnika, Instagrama ali Facebooka.
Najprej se nama je nasvet zdel otročji in sva se smejala, da to pa že ne more rešiti nič, a ideja se nama je vseeno zdela privlačna. Ni nama dala mira in celo pot domov sva se o njej pogovarjala.
Doma sva se odločila! Upoštevala bova njen nasvet in odšla nekam, kjer bova imela svoj mir. Našla sva krasen kotiček v naravi, katerega okolica je ponujala veliko.
Seveda teden dni najinega pobega ni minil brez prepirov, a tokrat sva postopala drugače. Končno sva se imela čas poslušati in prepir tudi razrešiti, ne samo potlačiti.
Bilo pa je tudi veliko prekrasnih trenutkov. Zjutraj sva se zbujala v miru in namesto, da bi objemala telefon, sva objemala drug drugega. Zajtrk sva pojedla v miru in zraven kramljala.
Privoščila sva si dolge sprehode in se pogovarjala o najinih načrtih za naprej. Vsak je izbral aktivnosti, ki jih je želel početi in poslušala sva želje obeh.
Odločila sva se tudi, da bova v službi morala postaviti meje, saj nama je grozen tempo načenjal tudi zdravje!
A kar je najbolj pomembno? Znova sva odkrila ljubezen drug do drugega in kako lepo se imava, ko sva skupaj!
Ko sva prišla domov, sva določila nekaj pravil. Zjutraj je vsa tehnologija prepovedana in vse obroke pojeva v miru. Ko greva ven na zmenek, prav tako. Na potovanja vzameva telefon, a v prvi vrsti zato, da slikava in domačim sporočiva, da sva okej.
Slike objavljava po dopustu. Ko prideva iz službe, lahko točno eno uro govoriva o njej. Potem je najin čas ali čas, ki ga namenjava svojemu telesu, psihi in zdravju.
Kot že omenjeno, obiskujeva terapevtko. Ne iščeva izgovorov in vedno najdeva čas za pogovor. Če mora kdo delati nadure, kar se še vedno zgodi, to dela v pisarni in ne doma.
Nikakor nisva popolna in še vedno pride do prepirov, a skupaj sva najbolj srečna!"
Bravo! Tale zapis pa je res pravi navdih!
Pripravila: N.S.
Fotografije: Profimedia, GIPHY
Prirejeno po: cosmopolitan.uk