Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Tokrat Polona odgovarja prijateljici, ki je po več kot desetih letih spoznala drugi obraz svoje dolgoletne kolegice ...
Draga Polona,
pišem ti, ker sem res zmedena in tudi precej razočarana. Z najboljšo prijateljico se poznava več kot deset let, še iz študentskih časov. Skupaj sva šli čez ogromno stvari – selitve, razhode, prve službe, družinske drame, vse. Vedno sem imela občutek, da je ena tistih ljudi, ki jim lahko res zaupaš. In res je bila vedno zaupanja vredna, nikoli mi ni naredila nič slabega, stala mi je ob strani, ko sem imela težave z moškimi, poslušala je moje drame in jaz njene. Skratka, bila je ena tistih prijateljic, za katere misliš, da bodo v tvojem življenju vedno.
Potem pa se je zgodilo nekaj, česar si nikoli ne bi mislila: začela je razmerje z možem svoje sestrične. In kot da to ni dovolj hudo, ima njena nekaj let starejša sestrična z njim tudi majhnega otroka. Šlo je tako daleč, da je ta mož pustil njeno sestrično in zdaj sta skupaj.
Ko sem to izvedela, sem bila šokirana. Ne samo zato, ker gre za družino, ampak zato, ker si nikoli nisem mislila, da bi bila sposobna česa takega. Poleg tega tega moškega pozna že dolgo in ni mi jasno, kako se je lahko kar naenkrat zaljubila vanj, če ga je spoznala samo v vlogi moža svoje sestrične. O tem se pač ne razmišlja, ali ne? Prej je bila popolnoma normalna, nikoli se ni zapletala s kakšnimi čudnimi tipi ali počela takih stvari.
O tem sva govorili in jasno sem ji povedala, da se pri tem ne morem postaviti na njeno stran. Rekla sem ji, da razumem, da se ljudje zaljubijo, ampak da je to zame vseeno moralno zelo vprašljivo.
Od takrat je med nama neka čudna napetost. Še vedno se vidiva, še vedno se pogovarjava, ampak vsakič, ko pride na dan tema njenega novega razmerja ali njene sestrične, postane vse zelo neprijetno. Ker si preprosto ne znam predstavljati, kako je lahko prijateljica to naredila. Kako je lahko razdrla neko družino.
Po drugi strani pa si težko predstavljam življenje brez nje. Petnajst let prijateljstva ni kar tako. Ali lahko ostaneš prijatelj z nekom, ki je naredil nekaj, kar se ti zdi tako moralno sporno? Ali pa to pove toliko o njenem značaju, da bi morala jaz potegniti črto?
Prijateljica
Draga prijateljica,
kar zelo neposredna bom: tvoja najboljša prijateljica je naredila nekaj, kar bo večina ljudi vedno imela za izdajo. Ne zato, ker bi bile ljubezni preproste ali ker se ljudje ne zaljubijo v napačne osebe.
Ampak zato, ker obstajajo določene meje, ki jih družba – in tudi večina naših notranjih moralnih kompasov – preprosto razume kot prepovedane. Mož sestrične z majhnim otrokom je ena od teh meja. In ja, seveda, najbolj kriv je on, ampak za realizacijo tega odnosa sta potrebna dva.
To ne pomeni, da je tvoja prijateljica po definiciji slab človek. Pomeni pa, da je v nekem trenutku postavila svojo željo nad dejstvo, da bo ljudem okoli sebe povzročila precej veliko škodo.
In tukaj je tvoj pravi problem: ne gre za to, da se je razšla z nekom ali naredila slabo odločitev v ljubezni. Gre za to, da si zdaj prvič videla stran njenega značaja, ki je prej nisi poznala.
Ko se to zgodi, je velik pretres za prijateljstvo, kar je popolnoma normalno. Ti se nisi dolžna postaviti na njeno stran. Lahko jo imaš rada, lahko jo poslušaš, lahko ohraniš stik – hkrati pa še vedno misliš, da je naredila nekaj zelo narobe. Odrasla prijateljstva prenesejo tudi to.
Moraš biti pa iskrena sama s sabo. Če imaš zdaj zaradi tega vsakič, ko jo vidiš, tisti neprijeten občutek v želodcu, je vajin odnos morda dosegel nepopravljivo točko. To ni nujno tragedija, pač je del realnosti. Zaradi tega tudi nisi slaba prijateljica, imaš samo normalen moralni kompas.
Prijateljstva, tako kot zveze, včasih preživijo preizkušnje. Včasih pa se preprosto prestavijo na drugo mesto v življenju.
Vprašanje torej ni, ali jo moraš izbrisati iz svojega življenja. Vprašanje je samo, ali je lahko vajino prijateljstvo po tem še enako. Velikokrat odgovor ni da. Tudi to je del odraslosti!
Srečno, kakorkoli se odločiš,
Polona
