Maja* in jaz sva stali na dovozu pred mojo prazno hišo, obdani s kovčki. "Ne morem iti s tabo na letališče. Preveč žalostno mi bo," je zajokala. Pokimala sem in zadrževala solze. Selila sem se v drugo državo, da bi bila bližje svojemu fantu na daljavo. Slovo od najboljše prijateljice je bolelo bolj kot katerokoli prejšnje srčno razočaranje. Bili sva si tako blizu — v polni sobi sva se lahko samo pogledali in točno vedeli, kaj druga misli. Nič se ne bo spremenilo, sva si obljubili.
In nekaj časa (razen tega, da sva bili 2.500 kilometrov narazen) se res ni. Ves čas sva se pogovarjali in si še naprej zaupali vsako podrobnost najinih notranjih čustvenih svetov. Potem pa je tri mesece po selitvi zazvonil moj telefon.
"Spala sem z Markom*. Prosim, ne jezi se," je rekla s tresočim glasom. "Tako močno me je bilo strah, da ti povem to novico."
Želodec se mi je obrnil, ko mi je hitela pojasnjevati, kako je prejšnji vikend na zabavi srečala mojega bivšega moža, Marka. On je prvi začel flirtati. "Ampak če te to moti, ga ne bom več videvala." "Ni mi mar," sem zlagala. "Kar pojdi."
V svojih dvajsetih bi telefon vrgla čez sobo. Nezapisana ženska pravila pravijo, da se nikoli ne zapletaš z bivšimi svojih najboljših prijateljic. A zdaj me je ideja, da imaš 'lastništvo' nad drugo osebo, odbijala. Od mojega desetletnega razmerja z Markom je minilo že več let. Nobenih nerešenih čustev ni ostalo. Želela sem, da je Maja srečna, pa tudi on. Poleg tega sem bila globoko zaljubljena in s svojim fantom že eno leto v srečnem razmerju. Zakaj me je potem ob misli nanju skupaj skoraj sililo na bruhanje?
Ko sva se z Markom poročila, sem bila stara 22 let, a najine zaobljube niso trajale dolgo. Devet mesecev kasneje sva podpisala ločitvene papirje. Tisto jutro sem, popolnoma strta, prišla v službo v butik z oblačili. Moja nova sodelavka Maja me je brez obsojanja poslušala, medtem ko sem izlivala svojo čustva. Bil je najin prvi skupni delovni dan. "Žal mi je," me je tolažila. "Vse se bo izšlo tako, kot se mora." Predlagala je, da oblečeva najlepša oblačila iz trgovine in nazdraviva novemu poglavju življenja.
Nekaj mesecev kasneje sva se z Markom pobotala. Čeprav se nisva nikoli ponovno poročila, sva živela skupaj še štiri leta. Druga priložnost ni bila dovolj in po dokončnem razhodu sem se sesula. Nisem vedela, kako živeti brez njega. Bil je moja prva izkušnja brezpogojne ljubezni.
Moja preteklost je postala njena sedanjost
V tednih po tem, ko mi je Maja priznala svoja čustva do Marka, sem poslušala njeno navdušenje po telefonu, ko mi je opisovala začetek njune zveze. Želela sem deliti njeno srečo. A vsakič, ko je izgovorila njegovo ime, me je stisnilo v prsih.
"Zakaj sva se pretvarjali, da s tem moškim nimava skupne zapletene preteklosti? Je pozabila, kako pomembno vlogo je imela pri tem, da sem ga prebolela? Kam zdaj spadam jaz? Sta govorila o meni? Ali še huje — sploh nista?"
Namesto da bi jo to vprašala, sem se skrivala za nasmehom in si obupano želela, da je to le nočna mora, iz katere se bom kmalu prebudila. Pred prijatelji sem z zajedljivim nasmeškom govorila: "Dajem jima en mesec. Maks."
V treh mesecih sta iz sproščenega zmenkovanja preskočila v resno zvezo. Bolj ko sta se zbliževala, bolj sem se jaz oddaljevala od Maje. Stvari, ki mi jih je nekoč zaupala prva, sem začela izvedeti od drugih. Nisem ji več pisala v trenutkih sreče ali žalosti. Ko me je fant zasnubil na plaži v Mehiki, ko sem zanosila in ko sem doživela spontani splav in pristala na urgenci.
Tisto poletje sva se s fantom odločila, da bova imela majhno vrtno zabavo z najbližjimi prijatelji. Del mene si je želel, da bi bila Maja tam. Na koncu je nisem povabila. To je bila kaplja čez rob. V jeznem sporočilu me je obtožila, da sem jo prva odrinila. "Rekla si, da si okej z nama že od začetka," je napisala. "Si ljubosumna?"
Ko sem to prebrala, sem skoraj izpljunila kavo. Jaz? Ljubosumna? Na kaj?! Nisem si želela nazaj svojega bivšega moža. Želela sem samo priznanje, da razume, da bi odnos z Markom lahko nepopravljivo spremenil najino prijateljstvo. Da je v tistem trenutku izbrala njega namesto naju.
Bila sem globoko ljubosumna — ne na Majo, ampak na Marka
Čez več kot leto dni se mi je Maja oglasila na telefon. Zvenela je previdno, a veselo. "Noseča sem," sem rekla. "Dobiva punčko."
To je bil prvi od mnogih klicev, ki so sledili. Počasi sva začeli obnavljati komunikacijo in zaupanje. In danes, ko pogledam Marka, ne vidim več svojega bivšega moža. Vidim predanega partnerja ženski, ki jo imam rada.
Prevedeno po predlogi Cosmopolitan USA
*Imena so zaradi varovanja osebnih podatkov spremenjena.
