Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Na povolilno jutro je v Sloveniji pestro – ravno tako pa tudi v domu naše bralke, ki je rezultate volitev vzela kot igro, a se nepričakovano opekla ...
Draga Polona,
volitve so mimo – in kot da že ni dovolj, da smo si vsi do konca grizli nohte v pričakovanju rezultata, sem si sama zakuhala še nekaj, iz česar se zdaj ne znam spraviti.
Z možem sva pred volitvami čisto za hec stavila na izid. Jaz sem bila absolutno prepričana v to, da Svoboda ne bo dobila še enega mandata. Preveč je bilo raznih afer in podobno. Nisem imela čisto jasne predstave o tem, kdo bo potem zmagal, ampak sem si mislila, da se bodo že nekako organizirale manjše stranke ali kaj jaz vem.
Moj mož pa je trdil, da to, da Svoboda izgubi, pomeni avtomatsko zmago SDS in da si tudi tega Slovenci ne bodo več privoščili.
Oba sva bila prepričana v svoj prav, zato sva si obljubila, da poraženec drugemu izpolni eno željo. Ta želja je lahko kakršna koli – jaz sem imela v mislih predvsem večerjo, masažo, da spet oblečem tisti seksi komplet, ki mi ga je kupil pred časom, pa je malo neudoben, kaj takega. Zdelo se nama je zabavno: malo flirtanja, malo napetosti.
No, kot je že jasno, sem izgubila. In zdaj je prišel do mene s svojo "željo". Rekel je, da si želi trojčka. Da je to nekaj, o čemer že dolgo razmišlja, in da je zdaj "idealna priložnost", ker sem sama pristala na stavo. Ko sem zmrznila, je še dodal, da lahko izberem jaz, da bo meni lažje, da to ni nič takega, da je veliko njegovih prijateljev to že naredilo in da lahko zelo popestri odnos.
Mene je ta predlog popolnoma vrgel iz tira. Nikoli nisva imela odprtega odnosa, nikoli nisva govorila o čem podobnem. In zdaj naj bi zaradi neke neumne stave naredila nekaj, kar mi je popolnoma tuje.
Ko sem rekla, da tega ne želim, je bil razočaran. Rekel je, da sem sama pristala na igro in da se zdaj "umikam", ko ni več zabavno. Da bi morala biti malo bolj sproščena in da se sploh ne bova več šla takih stvari, ker vse jemljem preveč dramatično.
Zdaj se počutim ujeto med tem, da sem res rekla ja tej stavi, in tem, da tega preprosto ne želim. In še nekaj me muči: zakaj je bila to njegova prva želja?
Ana
Draga Ana,
Ni pomembno, kaj si obljubila v šali, ob kozarcu vina ali v evforiji pred volitvami. Če je želja na drugi strani nekaj, kar te stisne v želodcu, prestraši ali ti preprosto ni blizu, potem je odgovor ne.
Zdaj pa k tvojemu možu. Njegova želja sama po sebi ni napačna. Ljudje imajo fantazije, radovednosti, ideje. Problem pa nastane v trenutku, ko nekdo to želi uresničiti mimo jasnega nelagodja partnerja. Argument "ampak pristala si na stavo" tukaj ne zdrži. Odrasel človek razume, da obstaja razlika med lahkotno igro in nečim, kar poseže v temelje odnosa.
In trojček ni majhna stvar. Ni nova restavracija, ki jo poskusiš in rečeš, da ti ni všeč - to je poseg v partnersko dinamiko.
Zdaj pa še del, ki ti verjetno ne bo všeč. Zakaj se sploh greš takšne stave? Razumem, da si bila prepričana v svojo zmago, ampak če veš, da obstajajo stvari, ki jih ne bi nikoli naredila, jih ne daješ na mizo kot potencialno "nagrado". Ne v šali, ne za hec, ne za malo napetosti. Ker vedno obstaja možnost, da bo druga oseba to vzela resno.
To ne pomeni, da si kriva za željo svojega moža. Ampak v odraslih odnosih se "dajva se malo igrat" lahko zelo hitro spremeni v nekaj, kar ni več igra. In če se boš zdaj zagovarjala, da nisi nikoli mislila, da bo tvoj mož to predlagal – naj ti bo to lekcija, da ga očitno ne poznaš tako dobro, kot si mislila. Zato naslednjič: flirt, ja. Igra, ja. Ampak ne z lastnimi mejami kot vložkom.
Tvoje zadnje vprašanje pa je mogoče najpomembnejše: zakaj je bila to njegova prva želja? To ne pomeni avtomatsko, da je nekaj narobe. Pomeni pa, da o tem razmišlja že nekaj časa. In to je pogovor, ki ga morata imeti, ne glede na stavo.
Vse dobro vama želim,
Polona
