Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Poloni se je potožila ženska, ki je zaradi svojih prehranskih izbir doživela šikaniranje na zmenku.
Draga Polona,
Pred časom sem doživela zmenek, ki me še vedno skeli. Na Tinderju sem spoznala tipa, pogovarjala sva se kakšen teden, vse je delovalo normalno. Bil je duhovit, pogovor je tekel, zmenila sva se, da se srečava v živo. Predlagal je večerjo v eni od boljših restavracij v Ljubljani in seveda sem sprejela.
Sprva je bilo vse, kot bi moralo biti. Prišel je urejen, mi odprl vrata, pogovarjala sva se o zanimivih stvareh. Do trenutka, ko sva v roke dobila meni.
On je čisto oživel in mi razlagal, kaj vse bova naročila, češ da sem zahaja redno in ve, da imajo najboljše steake, omenjal pa je tudi neke druge mesne specialitete, ob katerih se mi je obrnil želodec. Sem namreč vegetarijanka.
Komaj sem ga ustavila in mu to povedala. In takrat se je vse spremenilo. Pogledal me je, kot bi mu pokvarila večer. Potem je rekel nekaj v stilu: "A res? Jaz sem si pa že zamislil, kaj bova jedla." Malo sem se nasmejala, ker sem mislila, da se šali, ampak se ni.
Nadaljeval je, da je to nek čuden "lifestyle," kako živim, če ne jem mesa, in da je to zanj velik minus. In potem je vrgel bombo: "Poslušaj, če boš jedla neko zelenjavo, si pa to kar sama plačaj."
Na koncu sva naročila vsak svojo jed, jaz sem res plačala svoj del, zmenek je postal zelo nelagoden in se je pričakovano hitro zaključil. Peljal me je domov in mi kasneje napisal, da sicer nisem slaba, ampak da je zanj "dealbreaker", če punca ne je mesa. Do drugega zmenka seveda ni prišlo.
Ne morem si kaj, da ne bi še vedno razmišljala o tem. Je to res tak minus? Ali pa sem bila samo na večerji z nekom, ki ima čudne standarde? In zakaj imam občutek, da sem jaz tista, ki je nekaj "pokvarila"?
Zmedena vegetarijanka
Draga zmedena vegetarijanka,
najprej razčistiva eno stvar: ti nisi pokvarila večerje, on jo je. Da si vegetarijanka, ni noben minus, ampak informacija. Tako kot to, da nekdo ne mara sladkega, ne je morskih sadežev ali ne pije alkohola. In verjemi, da se morajo tudi ti v zadnji skupini pogosto neupravičeno zagovarjati.
Ampak normalni ljudje ne komplicirajo, pač pa to informacijo sprejmejo kot del paketa in ravnajo v skladu z njo. Tvoj zmenek pa je iz tega naredil osebni problem.
In ne samo to – iz tega je naredil tudi malo predstavo. Najprej razočaranje, potem ocenjevanje, na koncu pa še pasivno-agresivna zahteva, da sama plačaš polovico. To nima veze s prehrano, ima pa še kako z odnosom.
Ker veš kaj? Moški, ki te povabi na večerjo in si že vnaprej "zamislí", kaj boš jedla, ne išče partnerke, temveč žensko po meri. Očitno tu ni prostora za to, da ima svoje prehranske preference. Njegov princip je: če ne ustrezaš moji predstavi, te bom kaznoval. Zato je tudi rekel, naj sama plačaš pol.
Sprašuješ, če je to res tak minus: za njega očitno je. A to je zate dobra novica, ker si že s samo eno večerjo dobila zelo jasno informacijo: ta človek ne zna sprejemati razlik, ne le pri hrani. Danes je to vegetarijanstvo, jutri bi bilo nekaj drugega.
Zdaj pa nehaj razmišljati, kaj si naredila narobe. Samo naletela si nekoga z zelo ozko usmerjenim svetom, v katerega pač ne sodiš. Hvala bogu!
Polona
