Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona se je tokrat lotila vroče dileme. Pristati na svinganje zaradi želje partnerja ali ne?
Draga Polona,
tole me mori že nekaj časa, a sem komaj zdaj zbrala pogum, da ti pišem. Verjetno si pred tedni zasledila tisto afero s svingerskim dogodkom v Rimskih termah. Najprej sem se temu smejala, tako kot vsi normalni ljudje – pač neka kvazi škandalozna zgodba, ki razburja moraliste, ampak v resnici se nas ne tiče. Meni take stvari niso blizu, jih pa ne komentiram. Potem pa je moj partner med večerjo čisto mimogrede rekel: "No, vidiš, nekateri pa znajo uživati."
Najprej sem mislila, da se šali. Pa se ni. Začel je govoriti o tem, da so takšne stvari danes normalne, da pari eksperimentirajo, da to ne pomeni, da nekoga varaš, ampak da "raziskuješ". Rekel je, da bi bilo zanimivo, če bi tudi midva kdaj poskusila, da malo razbijeva rutino.
Moram priznati, da me je to popolnoma vrglo iz tira. Nisem naivna, vem, da obstajajo odprti odnosi, svinganje, vse to. Ampak do zdaj sem bila prepričana, da sva midva v precej klasični, monogamni zvezi. In nikoli nisem imela občutka, da mu kaj manjka.
Zdaj pa se počutim, kot da je kar naenkrat odprl neka vrata, za katera sploh nisem vedela, da v najinem odnosu obstajajo. Nočem biti zadrta ali staromodna. Ampak po drugi strani me ob misli na to, da bi si partnerja delila, ga gledala z drugo žensko ali še huje, hodila na take dogodke, kjer bi bili vsi z vsemi, stisne v želodcu. In še nekaj me muči: ali to pomeni, da mu jaz nisem dovolj?
Prosim, Polona, povej mi, ali pretiravam, je to dandanes res nekaj normalnega in bi morala to vzeti samo kot popestritev, ne pa izdajo? Ali pa je to znak, da sva si v bistvu precej bolj različna, kot sem mislila?
Zmedena partnerica
Draga Zmedena partnerica,
res je, kot si že sama ugotovila, obstajajo odnosi, kjer je svinganje ali odprta dinamika del dogovora. In ti odnosi niso nujno slabi, pokvarjeni ali manjvredni. Ampak ključna beseda tukaj je dogovor.
To niso stvari, ki jih "malo poskusiš", ker si videl članek ali afero in te je zagrabila radovednost. To so stvari, ki zahtevajo zelo jasno komunikacijo, ogromno zaupanja in predvsem obojestransko željo.
Če en partner to želi, drugi pa ob tem čuti nelagodje, tesnobo ali odpor, potem to ni avantura. To je pritisk. Seveda je človeško, da se zdaj sprašuješ, ali si mu sploh dovolj. Ampak v resnici to ni prava dilema. Njegova želja po eksperimentiranju ne pomeni nujno, da si ti premalo. Pomeni pa, da ima drugačne potrebe ali fantazije, kot si jih ti predstavljaš za vajin odnos.
Zato je zdaj tvoja naloga ne ta, da se prilagodiš, ampak da se iskreno vprašaš, kje so tvoje meje. Če te ob ideji stisne v želodcu, potem je to po mojem mnenju že odgovor. Ni ti treba biti "moderna", odprta ali eksperimentalna, če to v resnici nisi.
In še nekaj, kar bo morda malo zabolelo, je pa po mojem mnenju resnično: takšne ideje pogosto pridejo na površje, ko nekdo išče stimulacijo, ne nujno rešitev. Zato ga mirno vprašaj, ali res želi novo izkušnjo ali pa samo beži pred dolgočasjem, ki ga ne zna drugače nasloviti. In potem deluj od tam naprej.
Srečno!
Polona
