Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Začela se je sezona piknikov in to se kaže tudi v vprašanju, ki ga je nedavno prejela Polona. Bralka se namreč sprašuje, ali je prezahtevna, ker je na družinskem pikniku za njena majhna otroka zmanjkalo osnovne hrane.
Draga Polona,
pišem ti, ker sem še vedno jezna in razočarana po včerajšnjem pikniku.
Z možem imava dva zelo majhna otroka (oba še nista stara dve leti), kar naši sorodniki dobro vedo. Povabili so nas na piknik in samoumevno sem pričakovala, da bo – poleg mesa – na voljo tudi kaj primernega za otroke.
Ko smo prišli, pa šok: na mizi praktično ničesar za najmlajše. Nekaj kruha, solata, ki je bila okisana in torej bolj za odrasle, ter meso. Saj ne rečem, meso je bilo, ampak otrok ne moreš nasititi samo s tem.
Na koncu sem tam sama pripravljala hrano za svoja dva otroka, namesto da bi se sprostila in družila.
In potem se vprašam – a res pričakujem preveč? A ni logično, da če nekoga povabiš na piknik, sploh če veš, da ima majhne otroke, pripraviš vsaj nekaj osnovnega tudi zanje?
Midva vedno poskrbiva za vse – vprašava, kaj kdo je, kaj pije, kaj potrebujejo otroci. Tukaj pa sem imela občutek, kot da smo prepuščeni sami sebi.
Še dobro, da sem po naključju prej preverila in s sabo prinesla nekaj hrane, sicer ne vem, kako bi sploh rešila situacijo.
Razočarana mamica
Draga razočarana,
nisi prezahtevna, si pa očitno ena tistih, ki misli na vse in daje več, kot dobi nazaj. Verjamem, da to boli, ampak moraš imeti v mislih, da vsi niso takšni. Ko te povabijo na piknik, imajo v mislih predvsem sproščeno druženje, ne pa prilagojene hrane za vsakega udeleženca. Saj veš, to je tako kot različni tipi ljudi, ki te povabijo na obisk: nekateri ti naredijo večerjo, drugi ti odprejo čips. In oboje je v redu.
V vsakem primeru razumem obe plati. Piknik ni restavracija in gostitelji niso dolžni pripraviti popolnoma prilagojenega menija za vsakega gosta. Ampak po drugi strani: če povabiš nekoga, sploh če gre za sorodstvo, in veš, da ima dva majhna otroka, potem je vsaj osnovna pozornost – nekaj, kar lahko otrok poje – nekako minimalen standard. To ni luksuz, pač pa uvidevnost.
Kakorkoli: ti si pričakovala, da bodo drugi ravnali tako, kot ravnaš ti. In to je ena najpogostejših napak. Polagam ti na srce: ne meri drugih po svojih standardih, ker boš skoraj vedno razočarana. Naslednjič se na take dogodke raje odpravi brez pričakovanj in imej pri roki nekaj za otroke, če se spet zgodi podobno. Manj bo slabe volje in predvsem – manj nepotrebnega živciranja.
Navsezadnje namreč ni šlo za to, da bi bila tvoja otroka zanemarjena, ampak za to, da so bili gostitelji pač bolj "čips tip" ljudi kot "trihodni meni tip". In takih bo v življenju še kar nekaj. Izberi bitke, ki jih je vredno bojevati. Ta piknik ni ena izmed njih. In včasih je največja zmaga ta, da stvari ne vzamemo preveč resno.
Polona
Poglejte tudi: