Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V tej rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona tokrat svetuje bralki, ki jo zaradi nepričakovanega sporočila skrbi, da sta si mož in njegova sodelavka bližje, kot je doslej mislila.
Draga Polona,
z možem sva skupaj deset let in imava trden zakon. Vem, da mu lahko zaupam, a pred nekaj dnevi pa sem na njegovem telefonu videla eno samo sporočilo, ki mi od takrat ne gre iz glave. Mož je imel službeno zabavo. Nič posebnega, takšne stvari imajo nekajkrat na leto. Rekel je, da bo verjetno prišel pozno, jaz pa sem šla spat.
Okoli pol enih ponoči sem ga slišala priti domov. Prišel je v spalnico, me poljubil, rekel, da je bilo fino, in šel pod tuš. Njegov telefon je ostal na nočni omarici in čez nekaj sekund se je prižgal zaslon. Na njem je bilo sporočilo njegove sodelavke: "Si varno prišel domov? 😊"
Nisem odpirala telefona in nisem brala njunega pogovora. Videla sem samo obvestilo. Ampak me je takoj zmotilo. Ko se je vrnil iz kopalnice, sem ga vprašala, zakaj ga sodelavka ob pol enih ponoči preverja, ali je varno prišel domov. Najprej sploh ni razumel, zakaj sprašujem. Potem je rekel, da so bili večino večera skupaj v isti družbi in da je ona odšla malo pred njim. Ker je nekaj spil, ga je vprašala, ali je srečno prišel domov.
Rekla sem: "Ampak doma te čaka žena. Zakaj mora ona skrbeti, ali si prišel domov?" Mož se je zasmejal in rekel, da delam dramo iz popolnoma običajne prijaznosti. Naslednje jutro sem ga vprašala, ali si pogosto pišeta zasebno. Rekel je, da občasno. Večinoma zaradi službe, včasih pa si pošljeta kakšno šalo ali kaj podobnega.
To me je samo še bolj zmotilo. To sodelavko sem sicer že spoznala. Je prijazna, simpatična, približno najinih let in tudi sama je v zvezi. Nikoli nisem opazila, da bi se pred mano neprimerno vedla do moža. Toda zdaj razmišljam o tem sporočilu in se sprašujem, ali sem bila samo naivna. "Si varno prišel domov?" napišeš človeku, za katerega te skrbi. Partnerju. Dobremu prijatelju. Nekomu, na kogar pomisliš, ko prideš domov. Ne svojemu poročenemu sodelavcu ob pol enih ponoči.
Mož pravi, da je mogoče enako sporočilo poslala še trem sodelavcem in da si vse skupaj interpretiram tako, kot mi ustreza. Mogoče ima prav. Ampak potem sem ga vprašala, ali bi se njemu zdelo normalno, če bi meni moški sodelavec po službeni zabavi ob pol enih ponoči pisal, ali sem varno prišla domov. Rekel je: "Če bi vedel, da je samo sodelavec, me ne bi motilo."
Ne vem, ali mu verjamem. Nočem biti žena, ki iz vsakega ženskega imena na moževem telefonu naredi afero. Hkrati pa se mi zdi, da obstajajo majhne stvari, ki so na papirju popolnoma nedolžne, v resnici pa kažejo, da sta si dva človeka bližje, kot bi pričakoval.
Pretiravam?
Živa
Draga Živa,
iz tega sporočila ne morem sklepati na afero, lahko pa razumem, zakaj te je zmotilo. Ker imaš prav glede ene stvari: to ni službeno sporočilo. Ni "jutri sestanek prestavimo na deseto", vprašanje o projektu ali fotografija s službene zabave. To je skrb.
Skrb je sicer lahko popolnoma prijateljska. Sodelavci lahko postanejo prijatelji. Ljudje, ki skupaj preživijo osem ur na dan, se lahko zanimajo drug za drugega, ne da bi si želeli skočiti v posteljo.
Toda prav zato bi jaz manj časa porabila za ugibanje, kaj ona hoče od tvojega moža, in več za vprašanje, kakšen odnos imata. En sam "Si varno prišel domov?" ne pove veliko, če pa si zasebno redno pišeta, si zaupata osebne stvari, po službi preverjata, kako je drugi, drug drugega prva pokličeta, ko se kaj zgodi, in sta si postala čustveno pomembna tudi zunaj službe, potem se lahko pogovarjamo o nečem drugem. Ne nujno o aferi, gotovo pa o določeni stopnji intimnosti.
Zato se mi zdi, da te je mož odpravil z nekoliko preveč površinskim odgovorom. Morda res ni "nič takega". Vendar mu ne bi smelo biti težko razumeti, zakaj je njegovi ženi nekoliko nenavadno, da druga ženska ob pol enih ponoči preverja, ali je njen mož varno doma.
Po drugi strani pa tudi ti pazi, da iz ene prijazne geste ne napišeš cele ljubezenske zgodbe, za katero nimaš dokazov. Ne veš, ali je sporočilo poslala samo njemu. Ne veš, ali je bila posebej zaskrbljena zanj. Ne veš niti, ali je v njenem sporočilu kanček romantike. Zato je ne spreminjaj v tekmico, še preden veš, ali sploh tekmuje. Namesto tega možu zelo mirno povej: "Ne obtožujem te, da se med vama kaj dogaja. Ugotovila pa sem, da očitno o vajinem odnosu ne vem toliko, kot sem mislila, in rada bi razumela, kako blizu sta si." Vsekakor bi morala vedeti, če je neka druga ženska postala oseba, ki za tvojega moža skrbi precej bolj, kot je običajno med sodelavci.
Njegov odgovor ti bo povedal precej več kot kratek tekst na zaklenjenem zaslonu. Za zdaj pa imaš le eno sporočilo, ne obsodbe. Ampak tudi ne razloga, da moraš sama sebe prepričevati, da te nekaj ne sme zmotiti samo zato, ker mož pravi, da ni nič takega.
Polona
