"Mama me prepričuje, da je moj fant problem – ampak ona me je prizadela bolj kot kdorkoli!" (srce parajoča dilema Slovenke)

V rubriki Polona, na pomoč! podiramo tabuje in odgovarjamo na vprašanja, ki si jih morda ne upate zastaviti niti najboljšim prijateljicam ...

8. 5. 2026
"Mama me prepričuje, da je moj fant problem – ampak ona me je prizadela bolj kot kdorkoli!" (srce parajoča dilema Slovenke) (foto: Unsplash)
Unsplash

Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.



Je zaprisežena cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.

V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.

Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni na resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.

Tokrat se je Poloni zaupalo dekle, razpeto med fantom in mamo. 

Draga Polona,

počutim se, kot da sem razpeta med dve strani, nobeni pa ne znam več popolnoma verjeti. S partnerjem sva skupaj nekaj let. Ni popoln človek, daleč od tega. Zna biti pregrob v komunikaciji, hitro ga kaj zmoti, pogosto komentira stvari, ki jih naredim narobe, in ima težave z jezo. Nikoli me ni udaril ali kaj podobnega, ampak ja – včasih imam občutek, da hodim po jajcih, da ga ne bi spravila v slabo voljo.
Po drugi strani pa vem tudi, kakšen zna biti, ko sva sama. Nežen, skrben, prisoten. Ko mi je težko, zna biti res dober partner.
Ampak moja družina ga ne prenese.
Sestre pravijo, da me ves čas kritizira in da me počasi ruši. Mama pa je najhujša. Ona je prepričana, da je agresiven in da moram stran.
In mogoče bi ji verjela … če ne bi bil problem v tem, da imam z njo zelo zapleten odnos.
Moja mama me je celo življenje čustveno izčrpavala. Bila je manipulativna, pogosto me je poniževala, obračala stvari proti meni in mi povzročala občutek krivde. Zaradi nje sem že kot otrok dvomila vase.
Zato zdaj ne vem več:
 ali ona res vidi nekaj, česar jaz ne?
 Ali pa samo želi nadzorovati moje življenje, kot ga je vedno? Kako sploh veš, komu verjeti, če imaš občutek, da te nihče v resnici ne vidi objektivno?
Kaj pa, če moj fant res ni dober zame? 
Kaj pa, če moja mama samo uživa v tem, da ga omalovažuje?
Počutim se izgubljeno med ljudmi, ki vsi govorijo, da vedo, kaj je najbolje zame.
Jaz pa tega ne vem več niti sama.

Zmedena

Draga zmedena,

tole je ena najtežjih situacij. Ne zato, ker ne bi bilo odgovorov, ampak ker si odraščala ob osebi, ki ti je porušila kompas zaupanja. Ko te nekdo celo življenje prepričuje, da pretiravaš, da si preobčutljiva ali da ne znaš pravilno ocenjevati ljudi, začneš dvomiti vase tudi takrat, ko bi si morala najbolj zaupati.
In potem pride partner, ki ni čisto nežen, ni čisto varen, ni pa tudi očiten "zlobnež". In ti obstaneš nekje vmes.
Najprej zelo jasno:
 dejstvo, da je tvoja mama toksična, še ne pomeni avtomatsko, da se moti glede njega. To, da je včasih ljubeč, namreč še ne pomeni, da je odnos zdrav.

Veliko žensk se ujame ravno tukaj:
 "Ja, zna biti grob, ampak zna biti tudi zelo dober." Seveda zna, skoraj nihče ni ves čas samo slab. Pravo vprašanje pa je:
 kako se ob njem počutiš večino časa? Mirno?
 Varno?
 Sproščeno? Ali pa predvsem previdno? Ker to, da imaš včasih občutek, da hodiš po jajcih, ni majhna stvar. To telo zazna, še preden si um prizna.

Zdaj pa še nekaj pomembnega:
 ni ti treba izbrati "ekipe". Ni se ti treba odločiti, da ima popolnoma prav mama ali popolnoma prav partner. Mogoče nobeden od njiju ne zna zares postaviti tebe na prvo mesto. In mogoče je prvič v življenju čas, da to narediš sama. Potrebuješ 
prostor stran od obeh glasov. Ker trenutno slišiš:
 mamino manipulacijo
, partnerjevo jezo in sestre
, sebe pa skoraj ne več.

Ne bom ti rekla, da ga pustiš, ker imam občutek, da situacija ni tako črno-bela. Ti sama praviš, da zna biti ljubeč
, da pa ima tudi težave z agresijo
, da hodiš po jajcih in da te pogosto kritizira. To niso majhne stvari. Ampak ni največja nevarnost to, da izbereš "napačnega" človeka. Največja nevarnost je, da celo življenje izbiraš ljudi glede na to, kdo najmanj moti tvojo družino — namesto glede na to, ob kom si dejansko mirna.

Svojih občutkov ne ignoriraj, ampak tudi ne dovoli, da ti mama napiše scenarij življenja samo zato, ker je glasnejša.

Drži se in mi še kaj piši!

Polona

“Spoznala sem popolnega moškega, a ima katastrofalen zadah: ko se mi približa, kar zadržujem dih …” (resnična zgodba bralke)