Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Polona v reševanje dobi tudi resne dileme. A čeprav so spodbudne besede vedno dobrodošle, so nekatere stvari večje od nje. To je primer težave, kjer je nujna podpora strokovnjakov.
Draga Polona,
tole moram dati iz sebe. Imam dva otroka – sina (13) in hčerko (15). Vedno sta se dobro razumela, nič posebnega, običajna brat in sestra. Malo kreganja, malo hecanja, nič takega. Vsaj tako sem mislila.
Potem pa je prejšnji teden zvečer sin prišel do mene. Bil je vidno iz sebe, rekel je, da mi mora nekaj povedati, ker ga je strah, da je z njim nekaj zelo narobe. Mislila sem, da gre za šolo ali kakšne težave z vrstniki. Potem pa je rekel, da ima "čudne občutke" do svoje sestre.
Najprej sploh nisem razumela, kaj misli. Potem pa je začel razlagati – da ga včasih zmede, ko jo vidi, da razmišlja o njej na način, ki ga ne razume povsem, da ga je sram in da se počuti ogabno, ker ve, da se to ne bi smelo dogajati. Na koncu se je zjokal.
V tistem trenutku se mi je sesul svet. Samo sedela sem tam in nisem vedela, ali naj ga objamem ali naj zbežim iz sobe.
Od takrat ne morem več normalno funkcionirati. Opazujem ju, ko sta skupaj, in vse mi je postalo čudno. Vsak normalen trenutek med njima zdaj analiziram. Sprašujem se, ali sem kaj spregledala, ali sem naredila kaj narobe kot mama.
Hčerki nisem povedala nič, subtilno sem se prepričala le, ali njen brat slučajno kdaj ni prestopil kakšne meje in rekla je, da ne. Njemu sem rekla, da ni slab človek in da se mi vedno lahko zaupa, da je pa zelo pomembno, da se ne odziva na te svoje občutke. Ampak v resnici nimam pojma, kaj naj naredim na dolgi rok. Ne morem se pogovoriti z nikomer. Kaj se dogaja z mojim otrokom? In kako naj to rešim, ne da razbijem celo družino?
Popolnoma pretresena mama
Draga pretresena mama,
to je ena najtežjih stvari, ki jih lahko starš sliši in tvoj šok, nelagodje in strah so popolnoma normalni.
Cenim, da si se obrnila name, ti pa moram povedati, da so to stvari, ki jih boš najbolje razrešila s pomočjo strokovnjakov. Družinski terapevt, psiholog – nekdo, ki zna delati z mladostniki in razume razvojne faze. Tovrstno breme je pretežko, da bi ga nosila sama.
Mislim pa, da tvoj sin ni pokvarjen, ampak je globoko v puberteti. V tem obdobju se telo in možgani razvijajo z izjemno hitrostjo. Občutki so močni, pogosto zmedeni in včasih usmerjeni tja, kamor ne sodijo. Pornografija, če ima slučajno dostop do nje, pri tem ne pomaga.
Poleg tega so odnosi med brati in sestrami lahko zelo intenzivni, ker so polni bližine, čustev in stalnega stika in v puberteti se lahko ta intenzivnost začasno zamegli z drugimi impulzi. To ne pomeni, da bo tako ostalo, mora pa razumeti, kaj se mu dogaja.
Zdi se mi dober znak, da je prišel k tebi, da te vidi kot varno osebo, in da tega ne zadržuje v sebi. Ravno tako si ravnala prav, ko si pri hčerki preverila, ali se med njima ni zgodilo kaj čudnega. Vsekakor moraš paziti tudi nanjo. Vendar pa to ni skrivnost, ki jo lahko pustiš, da visi v zraku, ali nekaj, kar bi reševala impulzivno ali razkrivala brez premisleka. Potrebuješ podporo, preden narediš naslednji korak, on pa, da bo res razumel, kje so meje.
Želim ti vse dobro!
Polona
