Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Kaj storiti, če se vaš fant včasih obnaša kot desetletnik?
Draga Polona,
imam situacijo, ki se ti bo mogoče slišala smešno, ampak me počasi začenja res motiti.
S fantom sva skupaj dve leti, oba sva stara 27. Razumeva se super, imava podobne vrednote, rada preživljava čas skupaj, ni večjih težav. Razen ene.
Ko se skregava – ali pa ko je on na splošno slabe volje – začne metati stvari naokoli. Ampak naj te pomirim, ne karkoli. Kosmiče. Natančneje, tiste čokoladne kroglice.
Prvič, ko se je to zgodilo, sem mislila, da se šali. Po prepiru sva stala v kuhinji, teatralno je odprl škatlo na pultu in jih začel ihtavo metati po pultu in tleh. Ko se je pomiril, sem rekla, da ne morem verjeti, da se je ravnokar obnašal kot desetletni otrok, a je dejal, da ga to pomiri.
Od takrat se je to ponovilo že kar nekajkrat, do te mere, da je zdaj že skoraj njegov "ritual. Kosmiči so po kuhinji, po dnevni, enkrat jih je vrgel celo v steno.
Mene to res nervira, ker tudi če jih posesa oziroma pospravi za sabo, praktično vedno kakšno zgreši in občutek imam, da je stanovanje zaradi tega še v večjem neredu kot sicer. On pa pravi, da je to boljše, kot da bi razbijal stvari ali kričal.
In v bistvu ima prav – ni agresiven do mene, ne kriči, ne uničuje stvari, samo … meče kosmiče. Ampak mene ta argument ne potolaži več. Saj verjamem, da ima vsak svoje načine za sproščanje. Vseeno pa se mi zdi, da to ni normalno za odraslega človeka.
Kaj misliš ti?
Janja
Draga Janja,
priznajva si, ta situacija je res rahlo absurdna.
Tvoj fant je očitno našel način, kako sprostiti frustracijo. V teoriji se to res sliši kot dobra stvar. Bolje čokoladne kroglice kot krožniki, bolje to kot kričanje ali tišina, ki traja tri dni.
Vseeno pa to ne pomeni, da je to zdrav ali učinkovit način. Ker veš, kaj se tukaj v resnici dogaja? On ne obvladuje svoje jeze, samo preusmerja jo. In to na način, ki je zanj priročen, za okolico pa … manj.
In čeprav on ne meče stvari vate, vseeno ustvarja situacijo, kjer moraš ti pomagati pospravljati njegov čustveni izbruh.
Zdaj pa še ena pomembna stvar: če odrasel človek pri 27 letih potrebuje fizično akcijo, da sprosti jezo, potem to ni nekaj, kar se bo samo od sebe uredilo. Danes so to kosmiči in čeprav trdi, da ne bo razbijal stvari ali kričal, se lahko to hitro pretvori v kaj drugega. Navadil se bo namreč, da je to njegovo orodje.
Zato tukaj ne gre za to, ali je to "normalno", ampak ali je to nekaj, s čimer želiš živeti. Je tvoj fant že razmišljal o terapiji ali pogovoru s strokovnjakom glede svoje jeze? Najprej pa se vsekakor pogovorita vidva, na štiri oči. Ne o kosmičih, ampak o tem, kaj se zgodi, ko je jezen. Kaj občuti in kaj bi lahko naredil drugače.
Odrasli ljudje vsekakor ne mečejo hrane po stanovanju, temveč najdejo način, da negativna čustva predelajo na bolj družbeno sprejemljiv način.
Polona
