Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Pravijo, da se pri denarju konča marsikateri odnos. Pa se res? Polona rešuje dilemo dobro stoječega para ...
Živjo, Polona,
Poročen sem že skoraj deset let. Z ženo imava hišo, otroke, vikend na morju, na papirju sva res uspešen par. In ravno to mi ne da miru. Večino premoženja sem ustvaril jaz. Podjetje, investicije, stanovanje, ki ga oddajava – vse to je prišlo iz mojega dela. Žena sicer dela, ampak zasluži precej manj.
V zadnjem letu se precej kregava. Nič konkretnega, ampak konstantno je napeto. Če sem čisto iskren, mi je začela iti malo na živce. Celo tako zelo, da sem začel razmišljati, kaj se zgodi, če greva narazen. Ob misli na to me stisne, ampak ne ker si ne predstavljam življenja brez nje, ampak ker imam občutek, da bi mi lahko pobrala polovico vsega.
Ne bom lagal – to me straši. Ne zato, ker ji ne bi želel nič dati, ampak zato, ker imam občutek, da bi izgubil nekaj, kar sem gradil leta. In da bi bilo to … nepravično.
Ko to omenim, izpadem kot škrt ali kot nekdo, ki ne ceni svojega partnerja. Ampak meni se zdi, da je to realna skrb. Zdaj sem prišel celo do točke, da razmišljam, ali naj začnem skrivati del premoženja ali ga prepisovati drugam.
Sem sebičen ali upravičeno zaskrbljen?
Andrej
Dragi Andrej,
Strah pred izgubo, še posebej nečesa, kar si gradil leta, je zelo človeški strah. Občutek imam, da zate denar ni samo denar, ampak ti simbolizira čas, trud, tvojo identiteto.
Vendar pa sta poročena že dolgo in moraš vedeti, da v zakonskem sistemu stvari niso več samo "tvoje" in "njene", temveč skupne. Tudi če si ti zaslužil več. Saj je bilo to nesorazmerje najbrž prisotno že, ko sta se poročila, pa te takrat ni motilo?
Zakon ni finančna transakcija. Je partnerstvo, kjer oba vlagata: eden mogoče več denarja, drugi več časa, skrbi za otroke, stabilnosti. Če si ves čas gradil premoženje, dam roko v ogenj, da je žena več časa namenila skrbi za otroke, kar pa je ravno tako delo, se ti ne zdi?
Moški pogosto rečete "vse sem ustvaril sam", ampak redkokdo je tako neodvisen. Nekdo more skrbeti za vsakdanje malenkosti, ti ustvariti varen prostor, da lahko gradiš. To ne pomeni, da moraš ob morebitnem razhodu ostati brez vsega, ampak da realnost ob delitvi premoženja ni tako enostavna kot "moje vs. njeno".
Vsekakor pa to, da si začel razmišljati o skrivanju premoženja, res ni dober znak. Zdi se mi, da je ta zakon že izpet. Ampak prosim te, drži se legitimnih načinov: najprej pogovor z ženo, potem finančno načrtovanje, pravni nasveti in tako dalje. Ker sicer se lahko zgodi, da boš odnos res uničil do te točke, da bosta končala na sodišču. To pa ne bo dobro za nikogar od vaju, še najmanj pa za otroke.
Polona
