"Po eni strani niti nočem, da bi se nazaj zbližala. Raje v sebi trpim."
"Nisem edina ... Ja, sem ločena in na novo poročena. Od druge poroke je nekaj let mimo. Prvi zakon zaradi trme pač ni uspel. Po tistem sem se na novo zaljubila in vse je bilo kot mora biti. Razen ene stvari.
Kljub vsem tem času ga nisem prebolela in pozabila. Ker imava otroke, se morava seveda kdaj pa kdaj kaj dogovarjati in takrat se mi odprejo rane.
Spominjam se nanj, mislim nanj. Poskušam se zavedati, da sva se razšla z razlogom. Ampak kljub temu mislim nanj. Seveda, ker v tej vezi ni, kar bi moralo biti.
Mož se mi premalo posveča, si vzame premalo časa zame, mi premalo izkazuje pozornost. Zadnjih nekaj mesecev je nenehno bolan in tako od njega nimam nič. Boli me to. Boli me oboje ...
Sanjam o bivšem, s katerim ne morem biti, ker pač nisva za skupaj, in boli me to, da sva s sedanjim možem na isti čustveni ravni, ampak se hitro oddaljujeva.
Po eni strani niti nočem, da bi se nazaj zbližala. Raje v sebi trpim. /.../
Bivšega imam še vedno nekako rada. Res mu želim srečo, da bi se s ta novo razumela. Slabo mu želim edino, ko se kaj skregava oz. sem jezna nanj. Sicer mu res želim vse dobro.
Če bi z njim ostala v zakonu, ne bila bila srečna. Se poskušam zavedati," je na slovenskem forumu zapisala ženska.
"Mož želi v postelji početi TO, a pravi, da gre izključno za zdravje - je gej?" (klic na pomoč Slovenke)
Takole so ji svetovale nekatere uporabnice:
1.
"Moj nasvet: vrži se v delo. Ne premišljuj o bivšem. Šla sta narazen z razlogom, ker skupaj ni šlo. Ni šlo, pa konec. In tudi naprej ne bi šlo.
Avtorica, potolaži se. Z nobenim moškim ne more biti idealno. Zato si SAMA naredi čim lepše življenje. Če moreš, si kupi lepo oblačilo, pojdi s prijateljico ali sestrično ven na pizzo, zavrti si ljubo glasbo. In imej se rada. Življenje ni vedno potica z rozinami. Saj bo.
Enkrat so pač suhe krave, drugič pa debele. Če razumeš prispodobo … /.../ Z leti sem prišla do spoznanja, da življenje ni romantičen film, da so lahko le lepi trenutki, in da ti en moški, s katerim si, ne more dati vsega, kar bi me rade. Ker ni Superman.
Ostalo, kar manjka, dobiš tako: kupiš si sama, se razveseliš z lepo glasbo, nekaj v pogovoru ti da ena prijateljica (recimo pametne nasvete za življenje), nekaj druga, pa še sama se potrudiš. Da delaš tudi vsak dan nekaj od tistega, kar te veseli (poješ, plešeš, pečeš piškote, športaš…)."
2.
"A da bi se pa potrudila za odnos s sedanjim možem, ti pa ne pride na misel? A bi rada, da ti še ta zakon propade? Kaj boš potem, iskala spet novega in med lizala, potem pa cvilila tule, da se ti ne posveča dovolj, da tega ne, da onega ne?
Kaj pa ti nudiš v tej zvezi? Praviš, da je bolan. Saj ni čudno, da je. On podzavestno čuti, da tvoja energija odteka drugam. Moški so pa bolj ponosni, kot ženske. Oni redko prosjačijo za ljubezen, če čutijo, da se ženska odmika. Raje sami ližejo svoje rane. Zna biti, da ko se bo pozdravil, da bo odšel drugam. Pa ne, da bi to hotel namerno, ampak se bo to zgodilo kot posledica tvojega odmikanja.
Zakaj ne daš priložnosti svoji sedanji zvezi? Saj se menda nisi za brezveze spet poročila? Menda si ga ljubila, ko si šla z njim pred oltar? Spomni se teh občutkov, zmasiraj moža in mu postrezi čaj. Ne razmišljat samo, kako TI nimaš nič od njega, ker je bolan. Raje razmisli še malo, kaj ima lahko ON od tebe. Če je normalen, se bo pozitivno odzval. Pa vztrajaj nekaj časa, efekta pač ne bo takoj.
V dajanju je moč, je ljubezen, iz dajanja pride prejemanje, iz sejanja in zalivanja pride žetev."
3.
"Saj sama veš in čutiš, kako je na stvari. Ni mi jasno, zakaj si skočila v nov zakon. Morala bi si dati čas, da bi v celoti prebolela bivšega. Verjetno bi bilo najbolj fer do tvojega moža, da mu poveš po resnici in da gresta vsak svojo pot. Lahko pa živita kot cimra, tudi to je opcija, meni sicer nesprejemljiva, ampak ne bi bila ne prva ne zadnja."
Kaj bi ji pa svetovala ti?
"Med naju se je prikradel nekdo tretji ... in to ne druga ženska" (srceparajoča izpoved)
