Ste popolnoma prepričani, da ste bili med dopustom prav vi tisti, ki ste skušali ohraniti dobro voljo, vaš partner pa je prepričan, da ste ves čas tiho gledali skozi okno in bili slabe volje. Tako se lahko povsem nedolžen pogovor o skupnem vikendu v hipu spremeni v razpravo o tem, kdo ima prav. Morda imata pravzaprav prav oba.
Zakaj se torej istih dogodkov lahko spominjamo tako različno?
Veliko ljudi si predstavlja, da so spomini shranjeni kot nekakšen videoposnetek, ki ga lahko kadarkoli ponovno predvajamo. A naš spomin ni videorekorder. Vsakič, ko se nečesa spomnimo, spomin na novo sestavimo iz različnih informacij, ki so nam v tistem trenutku na voljo.
Prav zato lahko dve osebi doživita popolnoma enak dogodek, kasneje pa se ga spominjata precej različno. Oba spomina sta lahko iskrena – čeprav si nasprotujeta.
Naše razpoloženje določa, katerih podrobnosti se spomnimo
To, kako se počutimo v trenutku, ko razmišljamo o preteklosti, močno vpliva na to, katere podrobnosti pridejo v ospredje. "Če ste jezni na partnerja, se boste spomnili drugačnih stvari, kot če ste radovedni ali pripravljeni odpustiti," pojasnjuje terapevt Van Passel.
Naši možgani dogodke razdelijo na različna poglavja. Katera ostanejo v ospredju in katera zbledijo, pa je pri vsakem človeku drugače.
Kdo ima torej prav?
Če si dva človeka isti dogodek zapomnita drugače, kdo ima prav? Veliko koristneje je, če partnerja postaneta radovedna in skušata razumeti, kako je drugi prišel do svojih spominov, občutkov in zaključkov.
Spomin ni sistem za iskanje resnice
Najpomembnejše spoznanje je, da naši možgani niso usmerjeni predvsem v objektivno resnico. "Spomin ni sistem za iskanje resnice, ampak sistem za ustvarjanje pomena," še pove terapevt. "Ne beleži resničnosti tako, kot bi jo kamera. Dogodke spremeni v zgodbo, ki se ujema s tem, kar smo takrat čutili, mislili in kar se nam je zdelo pomembno."
Prevedeno po predlogi Cosmopolitan USA