V peti epizodi podcasta Na svoji strani je Ajda Rotar Urankar gostila dr. Veroniko Podgoršek, eno izmed najbolj priznanih družinskih in zakonskih terapevtk pri nas.
Navezali sta se na knjigo V času epidemije avtorja Paola Giordana in se dotaknili psihološkega vidika naše trenutne realnosti, ki jo močno zaznamuje virus Covid-19.
Celoten pogovor je na voljo TUKAJ:
Posledice, ki jih bo korona kriza pustila na mentalnem zdravju in psihi ljudi
“Zavedati se moramo, da je korona zgolj ena izmed kriz v našem življenju, ki so sicer stalnica. To so tudi menjava službe, poroka, rojstvo otroka, ločitev, … In vsem je skupen občutek neugodja, strah pred novim in neznanim. Ljudje imamo občutek nemoči,” razlaga dr. Podgoršek. V tej krizi je še posebej močno prisoten strah pred izgubo službe oz. boj za preživetje, kar je povezano s krčem, v katerem se je znašlo mnogo gospodarskih dejavnosti. Zato je treba tudi o teh stiskah spregovoriti in jih predelati.
O posledicah nadaljuje takole:
”Psihološke posledice se bodo videle šele na dolgi rok. Kar pa opažamo že zdaj, so predvsem posledice na zdravju ljudi. Povečali so se debelost, diabetes, uživanje alkohola in nikotina, poslabšale so se spalne navade. Ker smo ves čas doma, posledično ves dan nekaj jemo, manj se ukvarjamo s športom. Ampak na koncu je vedno stvar posameznika, da vztraja pri urejenem bioritmu in se ne zapusti. Korona ne sme biti izgovor za slabo počutje, lenobo in prenažiranje.”
Socialni stik je neprecenljivega pomena
“Ljudje smo odnosna bitja in zdaj je to še toliko bolj očitno,” je jasna priznana psihoterapevtka. “Odnos je tisti, ki nas dela žive, in stik je neprecenljivega pomena. Že pri zelo malih otrocih vidimo, da lahko razvijejo depresijo, če jim odtegnemo fizični stik in očesni kontakt. Ni naključno, da je najhujša kazen za človeka samica.”
Spomnimo se lahko, da je bilo v zgodovini veliko kužnih bolezni, ki so zelo zaznamovale življenja ljudi in zahtevale na milijone žrtev po celem svetu.
Dr. Podgoršek nadaljuje: “Danes imamo vsaj to srečo, da se lahko še vedno na nek način družimo, čeprav samo virtualno. Je pa situacija seveda težka, drugačna in nanjo nismo navajeni. Zagotovo terja spremembe, ki si jih ne želimo. Dodaten element je dolgo trajanje, ki smo ga že vsi naveličani. Še dobro, da imamo vsaj internet, ki nam omogoča komunikacijo, šolanje in delo na daljavo. Seveda pa nič ne more nadomestiti stika v živo.”
Upanje za tiste, ki so se znašli v finančno nestabilnem stanju
Problematične so težke situacije, ki se vlečejo na dolgi rok, te so najtežje. Najbolj boleč pa je gotovo strah za preživetje, ki se pojavi pri vseh, ki so v tem obdobju izgubili službo.
“Reagirati je treba življenjsko: ne obstati in se boriti. Na začetku seveda nastopi šok, ki za trenutek vsakogar ustavi. Nato pa je bistveno to, kaj posameznik stori v krizni situaciji. Pomembno se je zavedati, da gre življenje naprej. Če si zdrav in lahko delaš, se enostavno moraš boriti. Če obsediš, bo situacija samo še težja. Treba se je čim prej sestaviti in najti pot naprej. Je pa to, na kak način se spopadeš s stresom, zelo odvisno od posameznika. Veliko vlogo tukaj imajo vzorci iz otroštva, predvsem pa karakter človeka,” razlaga dr. Podgoršek.
Taktika, ki nam pomaga ohranjati distanco do negativne situacije
“Seveda. Tudi strah je nalezljiv! Gre za družben fenomen, da te ta posrka, če si stalno izpostavljen negativnemu. Če ves čas poslušaš negativne novice, lahko hitro postaneš paraliziran. Zato se je treba od vsega skupaj odmakniti in razumeti, da tudi ta bolezen ne bo trajala večno in da jo bomo preživeli. V nasprotnem primeru se lahko kmalu začnejo pojavljati anksiozne motnje, občutek nemoči in depresija, ki te lahko na koncu popolnoma ohromi,” odgovarja sogovornica.
Kako v korona krizi obdržati zdrav nivo razmerja
“Normalno je, da se začnejo po nekem obdobju neprekinjenega sobivanja partnerjev in družin določene tenzije,” pripoveduje dr. Podgoršek. “Poveča se razdražljivost, otroci imajo veliko energije, starša pa morata vmes miriti situacijo, kuhati in še delati za službo. Tukaj je zelo pomembno, da si dva pomagata in si omogočita, da lahko vsak zase tudi umakne. Torej da en starš dežura z otroki, medtem ko gre drug na sprehod. Tako si človek prezrači misli, dobi distanco do vsega in spet lahko več zdrži. Treba se je bodriti in poiskati rešitev, ki bo ustrezala obema. Trenutna situacija vsekakor zahteva še več sodelovanja.”
Ena najtežjih partnerskih preizkušenj današnjih generacij
Dobro se je tudi zavedati, da gredo naše zveze sedaj čez eno najtežjih partnerskih preizkušenj v življenju. Če bomo preživeli to, bomo zmogli vse. Korona kriza je situacija, kjer smo se bili primorani na nek način ustaviti, biti res drug z drugim in začutiti, koliko si zares želimo biti skupaj.
“Take stvari nas lahko na koncu še bolj povežejo. Pomembno je, da delujemo v prid drug drugega. Težave nastanejo, če sodelovanja ni in partnerja ostaneta sama.”
“Je pa še en faktor, ki lahko zelo močno vpliva na zvezo, in to je izguba službe, še posebej če jo izgubi moški. To so težke preizkušnje za psiho partnerja, saj zgubi občutek vrednosti pri svoji partnerki. Gre za globoke in močne stvari, ki jih ni enostavno premostiti,” še dodaja Podgorškova.
Psihoterapevske terapije trenutno zgolj v virtualni obliki
“Marsikaj se lahko naredi preko računalnika s pomočjo pogovornih aplikacij in zavedati se moramo, da je to še vedno bolje kot nič. Smo si pa ljudje zelo različni. Že prej, ko je bilo osebno srečanje možno, je nekaterim ljudem bolj ustrezal samo virtualni kontakt, včasih celo brez slike,” pojasni trenutno realnost psihoterapvetskih srečanj.
Otežen položaj za samske: onemogočeno spoznavanje ljudi v živo
“Za samske je ta situacija resnično težja, ker enostavno nimajo običajnih možnosti navezovanja stikov. Je pa pozitivno to, da imajo vsaj preko spletnih aplikacij možnost iskati in navezovati stike; za srečanje v živo pa bo čas takoj, ko bo to možno. Je pa res, da preko spleta težko razviješ temeljne človeške emocije, kot so vonj, dotik, izgled in prezenca, ki jo začutiš. Tukaj obstaja nevarnost, da se ti predstava o nekom, v kogar si se zaljubil preko interneta, v hipu poruši. Zato je pomebno, da se čim prej srečamo tudi v živo. Ni ga čez pristen dotik, objem, poljub - in to je ljubezen,” razloži Podgorškova.
Nezvestoba v času korona krize
Za konec se sogovornici dotaktneta še nezvestobe in Dr. Podgoršek preseneti s podatkom:
“V tem času ni varanja nič manj, ogromno je pisarjenja! Za nezvestobo namreč ni nujno, da greš z nekom v posteljo. Lahko se na nekoga čustveno navežeš, si z njim dopisuješ, se pogovarjaš. Ljudje vedno najdejo pot za vpostavljanje stika. Je pa zdaj res manj druženja v živo, npr. v podjetjih, ki so sicer številka ena v situacijah, kjer nas običajno zanese.”
Veronikin moto v težkih trenutkih
“V težkih situacijah si rečem, da vedno obstaja pot naprej. Moram se boriti, vstani, gremo! Sicer pa gre moj moto takole: Ali si nekaj želiš? Si res želiš? To hočeš? Naredi!” zaključi dr. Podgoršek.
Fotografije: Profimedia, Marko Delbello Ocepek, osebni arhiv, promocijsko gradivo
Preberi tudi: Teden začni s poslušanjem PODCASTA s Hajdi Korošec Jazbinšek (vodi ga Ajda Rotar Urankar)
){kind=link}