Nezvestoba: Niso vse afere posledica nesrečnih zakonov

18. 8. 2017
Nezvestoba: Niso vse afere posledica nesrečnih zakonov

Razlogov za nezvestobo je pravzaprav toliko, kot je tistih, ki varajo.

Zvestoba v najširšem smislu pomeni prelomljeno zaupanje.

Torej, en partner verjame, da dogovor o zvestobi, spolni in čustveni intimnosti velja, drugi pa ga skrivaj krši.

S tem, ko se izneveri medsebojni ljubezni, izda partnerjevo zaupanje. Vprašanje pa je seveda, kaj za koga pomeni zvestoba.

Nikakor ni vedno povezana s seksom, kar verjame večina ljudi. V bistvu gre pri nezvestobi za razočaranje, strah, jezo, praznino in potrebo po ljubezni ter razumevanju.

Ne gre le za seks

Nezvestoba se ne dogaja samo ljudem, ki iščejo seksualno vznemirjenje, in prav tako se afere nikoli ne zgodijo same od sebe, čeprav se včasih tako zdi.

Lahko bi rekli, da prav nihče ni imun za nezvestobo.

Lahko se pojavi prav v vsaki partnerski zvezi, ne samo v tistih zakonih, kjer je eden od partnerjev promiskuiteten ali bogat ali ima moč, kot ljudje pogosto zmotno mislijo.

Nasploh verjetno noben človek, ko se poroči ali spusti v resno razmerje, ne razmišlja in ne pričakuje, da bo nezvest ali prevaran.

Vendar pa se posameznikove vrednote – tako verske, moralne, kot tudi osebne – skozi čas spreminjajo, kar je odvisno tudi na primer od stresnih situacij, zunanjih vplivov …

In niso vse afere posledica nesrečnih zakonov. Razlogov za nezvestobo je pravzaprav toliko, kot je tistih, ki varajo.

Odvisno od posameznika

Sama družba postavlja zelo stroga merila glede tega, kaj je sprejemljivo in kaj ne, potem pa je veliko odvisno še od posameznikovih vrednot, prioritet in načina življenja.

Vzrok in pomen vsake afere sta skrita v nekem globljem skritem sporočilu, ki ga vsaka afera nosi s sabo, prav to skrito sporočilo pa govori o globljih čustvenih vzrokih za afero.

Ti so lahko povezani z nezmožnostjo razviti pravo intimo v odnosu, pomanjkanjem strasti v razmerju, težavami z neefektivnim reševanju konfliktov in jeze, odvisnostjo od spolnosti, življenjskimi prelomnicami, psihičnimi boleznimi, strahu pred intimnostjo.

Tipi nezvestobe

Načeloma terapevti ločimo nekaj skupin vzrokov za nezvestobo, ki pa so povezani z določenim tipom nezvestobe oziroma afere.

Če je nezadovoljstvo v partner­stvu bodisi vzrok bodisi posledica nezvestobe, je afera vendar tudi klic na pomoč, ker je partnerstvo že napol mrtvo. Ta tip afere je tako imenovana izhodna afera, ki je eden od načinov za končanje zakona – in ne razlog.

Eden od partnerjev se je že odločil, da bo drugega zapustil, zato se zaplete v razmerje. S tem si omogoči odhod, saj se po navadi prizadeti partner raje ukvarja z afero kot pa z vprašanjem, kako je do težav v odnosu sploh prišlo.

Veliko žensk se na primer odcepi od zakona, še preden se zapletejo v zunajzakonsko nezvestobo. Ravno obratno pa je odcepitev moških od zakona navadno šele posledica afere.

Današnje afere so pogostejše in resnejše, kot so bile nekoč, saj se vse več moških v afere vplete tudi čustveno in vse več žensk tudi spolno.

Tako imenovana nova vrsta ne­zvestobe se dogaja med ljudmi, ki nezavedno spletejo globoko in strastno povezanost, preden se sploh zavejo, da so že prestopili mejo iz platonskega prijateljstva v romantično zaljubljenost.

Raziskave kažejo, da ima veliko ljudi afero z nekom, ki je bil na začetku zgolj prijatelj.

Te novonastale krize nezvestobe, ki predstavljajo grožnjo zakonom, so predvsem: osebna prijateljstva, prijateljstva na delovnih mestih in spletna ljubezenska razmerja.

Delovna mesta so postala najnovejše grozeče področje za romantične priložnosti. Na delovnih mestih prebijemo večino svojega časa in se tam srečujemo z ljudmi podobnih interesov in starosti.

Delovno okolje je zato naravnost idealno, da si najdemo 'ljubimce' oziroma 'ljubice'. Več žensk kot kdajkoli prej se zapleta v afere in večina njihovih afer se začne ravno na delovnih mestih.

Današnje ženske imajo veliko več spolnih izkušenj in vse pogosteje so zaposlene na delovnih mestih, ki so bila včasih izključno moška. Tudi moški imajo večino afer z ženskami, s katerimi delajo.

Dnevi po odkritju

Ko pa je afera enkrat razkrita, povzroči krizo vsem trem osebam, ki so vpletene vanjo.

V dnevih in tednih, ki sledijo, so prevarani partner, nezvesti partner in zunajzakonski partner uničeni zaradi svoje ogromne izgube.

Prevarani partner je izgubil pozitivno podobo svojega življenjskega partnerja in zagotovilo varnega in predanega zakona.

Nezvesti partner je izgubil svoje skrivno ljubezensko gnezdo in se soočil s potencialno izgubo zakona in družine. Zunajzakonski partner pa je izgubil romantični kokon in po navadi sanje o skupnem življenju.

Vsi trije so nesrečni, vsak na svoj način. Ker pa biti prevaran ni isto kot prevarati, je navsezadnje prav prevarani partner najbolj travmatiziran in si ne more predstavljati, kako bo še kdaj živel normalno življenje.

Po navadi prevarani partnerji postanejo obsedeni s podrobnostmi afere, imajo motnje hranjenja in spanja in se počutijo nemočne, da bi nadzorovali svoja čustva, še posebno strah in žalost, ki sta lahko zelo močna.

Po dimu se vidi ogenj

Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, kako to, da do razkritja sploh pride? Nekateri nezvesti ljudje se odločijo, da bodo odkrili resnico sami, drugi pa svoje zakonske partnerje nezavedno ali namenoma informirajo kako drugače.

Po drugi strani pa so osebe, ki si ne želijo biti razkrite, po navadi zelo previdne z zakrivanjem sledi in veliko jih pusti tako malo, da jih lahko odkrije le kakšen detektiv.

Nekateri načini razkritja afere so tipični za določen tip afere.

  • Ljudje, ki si želijo izhod iz zakona, kot razlog ne morejo uporabiti afere, če je ta še prikrita.
  • Intimnosti izogibajoči se partnerji afero obelodanijo že zgodaj, saj je ta odlično orožje za nadaljnje boje oziroma prerekanja in tako za izogibanje intimi.
  • Odvisniki od spolnosti svojega vedenja ravno ne skrivajo; zanikajo le njegovo problematičnost. Čeprav so afere odvisnikov od spolnosti pogostokrat razkrite, pa jih njihovi prevarani partnerji skrivajo oziroma ohranjajo kot skrivnost pred zunanjim svetom.
  • Konfliktom izogibajoče se osebe in osebe z osebnostno razdvojenostjo pa po navadi skrivajo afero najdlje, saj se konfliktov in posledic razkritja izredno bojijo.

Napisala: Veronika Seles za Liso

Preberite še: Spolnost kot igra užitka in bolečine - kje so meje?

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem