O-M-G! To je ena tistih zgodb, ob kateri ti zaledeni kri v žilah. 😱
Sovražim aplikacije za zmenke. Upirala sem se jim kar nekaj let, dokler nisem prešla v drugo polovico dvajsetih. In ker mi žuranje v klubih ne predstavlja več istega vznemirjenja kot nekoč, so moje možnosti, da spoznam nekoga zunaj, zaradi celotne svetovne situacije (beri: karantene in omejenega zbiranja) kar naenkrat postala precej omejene.
Pred nekaj tedni sem se zato vdala in si naložila Tinder.
Aplikacija me je povezala z nekaj fanti, s katerimi se nisem prav pretirano ujela, sem pa enemu izmed njih dala svojo telefonsko številko. Ime mu je bilo Michael Davids, no tako se mi je vsaj predstavil. Lepo, nevpadljivo ime in hkrati preveč pogosto, da bi o njem lahko kaj izbrskala.
Teden dni sva si redno dopisovala in nato prešla na telefonske pogovore. Med nama je vsekakor bilo čutiti kemijo.
Po fotografijah se mi je zdel noro privlačen. Imel je čudovite modre oči in skuštrane blond lase ter seksi, izklesano telo.
Predlagal mi je, da se dobiva, ker pa sem takrat stanovanje zapuščala zgolj, ko sem morala po hrano, sem ga zavrnila. Nisem želela tvegati, da bi zbolela zgolj zato, da bi se dobila z neznancem. Mislila sem si, da bo v primeru, da je resno zainteresiran zame, pač počakal, če pa mu je zgolj do seksa, bo to moral najti drugje.
No, ni mu bilo do čakanja.
V normalni situaciji me nenadno "izginotje" ne bi motilo, saj sem že večkrat bila žrtev ghostanja. Vendar sem do sedaj to vedno lahko prebolela s pomočjo prijateljev, nekaj kozarci alkohola in glasim prepevanjem na enega od komadov Britney Spears. Sedaj pa sem bila obsojena na prazno stanovanje in Netflix in izbrisati Michaela iz spomina je bilo precej težje.
Poskušala sem ga najti na vseh možnih družbenih omrežjih, s čimer nisem imela sreče, dokler nisem za pomoč prosila prijateljice, ki obvlada iskanje po spletu.
Po enem dnevu mi je poslala povezavo do novice, v kateri je bilo jasno navedeno, da je 26-letni Michael Davids pred 6 meseci umrl v prometni nesreči.
Naj takoj razjasnim, da ne verjamem v črno magijo, duhove, pošasti ali paranormalne aktivnosti.
Po drugi strani pa verjamem v to, da so ljudje lahko pošastni. Verjamem, da je neki "psihič" prevzel identiteto tega ubogega fanta, da bi me zapeljal. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi se z njim dejansko dobila (in če ne bi bili ravno sredi pandemije, bi se 100 % dobila z njim!).
Vem le, da sem hvaležna, da sem živa in da me do nadaljnjega ne najdeš na nobeni aplikaciji, namenjeni zmenkarijam.
Po predlogi Quinn Buffing prevedla N. V.
