"Iskreno verjamem, da on ne bi smel trpeti zaradi tega, ker jaz ..."
Po rojstvu dveh otrok je moj libido popolnoma izginil. Na začetku sem krivdo pripisovala hormonom, a vendar je ta izgovor dve leti po porodu nekoliko zastarel. Zato sem se odločila za testiranje ravni hormonov pri zdravniku. Rezultati so pokazali, da je vse normalno.
Zdaj vem, da je moja bitka s seksom psihološke narave.
Redko mislim na seks, skoraj nikoli, pravzaprav. Mislim na svoja otroka, njune aktivnosti, svojo službo, službo mojega moža, kaj bom skuhala za večerjo, čiščenje stranišča – na vse to mislim bolj, kot na seks s svojim možem. Ali komerkoli.
Ne čutim seksualnega vzburjenja in težko se vzburim celo takrat, ko se potrudim. Situacija je drugačna med ovulacijo. Takrat imam občutek, da bi lahko naskočila vsakogar, ki ima penis. To dejstvo mi daje upanje, ampak upanje ni dovolj za mojega moža. On umira od želje po seksu.
Če ga ni tri dni, ko traja moja ovulacija, ker je ravno takrat na službenem potovanju, to verjetno pomeni, da je minil še en mesec brez seksa.
Je nezadovoljen in to mi je dal vedeti že večkrat: "Če bi me imela resnično rada, bi to naredila zame." ali "Poročena sva, morala bi seksati." ali pa "Moja žena si, kaj si ne želiš svojega moža osrečiti?" Ampak; kje pa sem tukaj jaz? Kaj je s tem, kar bo mene osrečilo? In kar meni ugaja?
Za pomanjkanje libida bi lahko krivila mnoge stvari – ni mi do otipavanja po celodnevnem grabljenju, cukanju, potiskanju in bruhanju otrok.
Izčrpana sem (Kateri starš pa ni?). Zaradi službe sem v stresu. Doma imam preveč obveznosti. Sovražim svoje mehko, neučvrščeno, poporodno telo.
Nimam časa za depilacijo ... spet. Ampak ne glede na razlog se nočem siliti k temu, da počnem nekaj, česar ne želim. Ne želim delati urnika za seks s svojim možem zgolj zato, ker tako pravijo strokovnjaki.
Poskusila sem seksati, ko nisem bila pri volji, in bilo je grozno. Ne počutim se vzburjeno, prav nervozna sem. Počutim se še slabše kot prej. Čutim, kot bi naredila nekaj, kar bom obžalovala.
Namesto tega sem izbrala drugačen način. Možu sem dovolila, da seksa z nekom drugim. Odprti zakon. Ne, zame to ni idealna rešitev, ampak tudi ločitev ni.
Večina parov bo rekla, da bi se morala enostavno ločiti, ampak jaz se ne strinjam. Z možem imava zelo srečen zakon. Zanj obstaja veliko več razlogov, kot je seks. Veliko več razlogov, ki najino družino drži skupaj. Če mora on praznino zapolniti z nekom drugim ter ga bo to osrečilo in prepričalo, da ostane z mano, pa naj bo tako.
Z možem sva prijatelja in družina. S prihodom najinih otrok dejstvo, da sva tudi ljubimca, pade na drugo mesto. Moja otroka sta bolj pomembna od njega. Ne zanimajo me zmenki, niti druženje v dvoje. Vzgajava mali, nemočni človeški bitji. Onadva bosta zmeraj na prvem mestu.
Vem, da me bodo mnogi vprašali, zakaj sem z njim, če mu dopuščam, da me vara. Kakšen je potem smisel zakona?
Zakon je del tvojega življenja, dojemaš in opredeljuješ ga lahko tako, kot samo ti želiš. Moški in ženske, ženske in ženske, moški in moški, otroci, brez otrok, v isti hiši, v različnih stanovanjih, odprt ali zaprt. Zakon je lahko kakršenkoli. Glavno je, da je takšen, kakršnega si ti želiš.
Seveda mi celotna situacija ni všeč. Ni mi lahko – še posebej zato, ker sem ujeta v družbi, v kateri ti vsi pravijo, da je seks edini način za doseganje intimnosti z možem. Zame to ni res.
Upam, da bo to spoznal tudi on. Do takrat pa ima popolno svobodo. Te možnosti sicer še zmeraj ni izkoristil (vsaj kolikor jaz vem). Trdi, da čaka name, ko bom pripravljena.
Vir: Cosmopolitan.hr
){kind=link}