Daj punci kilogram grozdja, ljubezenski romanček, kremo za sončenje, MP3 in križanke, pa bo šla na plažo julija in se z nje vrnila septembra. No, fantje pa nad plažo nismo tako zelo navdušeni.
Samo povem, da potem ne bo kakšnih nesporazumov, ko otovorjeni s počitniško kramo na plažo ne bomo odhajali noro srečni, si popevali in vas držali za roko.
Preživljanje časa na plaži je kot seks v džakuziju – sliši se fino, v resnici pa je brezzveze. Zjutraj je treba zgodaj vstati, da ne bi upokojenke in mlade družinice zasedle vseh dobrih mest.
Treba je pripraviti malico, ker je dan dolg. Seveda ne tako dolg kot za mlado družinico s psom, ki je že zasedla najboljše mesto na plaži.
Ne preostane ti drugega, kot da se podaš na dolgo pot v svojih japonkah. Tako dolgo pot, da bi potreboval pohodne čevlje, a seveda nimaš na sebi pohodnih čevljev, ker si šel na morje.
Končno najdeš prostorček, pogrneš po tleh brisačo in greš v vodo. Ko se vrneš nazaj, se obrišeš v brisačo, polno mivke, in ne, ta piling ni bil v programu.
Kakorkoli, po prvem plavanju si več kot pripravljen, da zapustiš prizorišče. Pa ne moreš. Ker sta ravnokar prišla.
Še prvega sendviča nista pojedla. Niti ene križanke ji še nisi pomagal rešiti. Se boš potrudil. Ampak se težko zbereš. Zaradi vreščanja otrok, lajanja psov, bedne glasbe iz bližnjega bara ...
Greš še enkrat v vodo, stopiš na ježa, mimo tebe priplava sumljiva rjava zadeva in nekaj mareličnih pešk.
Ne najdeš nobene školjke, ker jih v morju že kakšnih 30 let ni več. Večkrat namažeš njen hrbet. Ne stiskaš se k njej, ker je preveč mastna, pa še vroče ti je kot v peklu.
Zalotiš se, kako sanjariš o travi, žaru in pikniku s prijatelji. Še domov bo treba. Gneča na cesti zagotovljena. Zakaj torej fantje sovražimo plažo? V glavnem zaradi plaže same.
Vaš Jernej