Če vprašate mene, s temi stvarmi nikoli nisem imel težav. Ne doma ne na potovanjih. In mislim, da ni nujno, da je z 'one-night-stand' kaj narobe, če je to seveda sporazumna stvar obeh.
No, priznati moram, da imam srečo s svojo zunanjostjo in da ženskam takoj padem v oči; tako gre vse mnogo hitreje.
Rodil sem se postavnemu Beograjčanu, ki je prišel študirat v Ljubljano in se zaljubil v mojo mamo, lepo žensko, ki se je nekaj časa preživljala z manekenstvom.
Visok sem dober meter devetdeset in neštetokrat sem slišal, da bi bil videti kot brat Jana Plestenjaka, če bi si le pustil rasti daljše lase ...
To pripovedujem zato, da pojasnim okoliščine, ki mi lajšajo življenje. Ženske imam namreč neznansko rad.
Mislim, da so ženske dokaz, da nismo rezultat naključne evolucije, ampak da nekdo bdi nad nami.
A imel sem veliko priložnosti, da sem videl, kako težko se je včasih dokopati do njihove naklonjenosti.
Prijatelji, ki jim je bila narava manj naklonjena kot meni, so si morali obrusiti jezike, da so se jim lahko vsaj približali. Če si ženskam všeč že zaradi videza, ti je marsikaj prihranjenega.
Z videzom ti je lahko prihranjena še ena pomembna stvar – laž.
Že zgodaj sem ugotovil, da nima nobenega smisla, da tajim svojo zvezo, če sem jo ravno imel.
Dekleta, ki sem jim bil všeč in so si me želela, je ta iskrenost celo privlačila, saj jim je bilo jasno, da jim ničesar ne obljubljam. To je tisti sporazum, o katerem govorim.
Kot študent sem precej potoval, predvsem po zahodni Evropi, večinoma s prijatelji, nekajkrat sam.
Prenočeval sem v hostlih in v njih sem tudi spoznal več deklet, saj veste, kaj mislim, spoznal v bibličnem smislu.
Vedno sem imel v žepu kondom, saj so me dovolj zgodaj poučili, da brez njega ni šale.
Vse preveč bolezni te vrste razsaja, da bi si lahko privoščil do sebe in drugih neodgovorno ravnanje.
Z dvema od teh deklet sem nekaj mesecev celo hodil. No, kolikor je bilo to za zvezi, ki sta temeljili predvsem na dopisovanju po elektronski pošti in nekaj obiskih, ki so trajali po nekaj dni, sploh mogoče reči.
Prej sem zapisal, da s temi stvarmi nikoli nisem imel težav, vendar to ne bo popolnoma držalo. Vse zgodbe niso bile tako vesele.
Še najmanj ona iz Brazilije, kjer sem se na neki zabavi popolnoma zagledal v prelepo temnopolto domačinko, še eno od čudes matere narave.
V vsesplošnem veselju sem se nalival z raznimi pijačami, ki so bile na voljo, in potem zavil z njo v svojo sobo, ki sem jo najel v nekem zasebnem hotelu ...
In se zjutraj zbudil sam, s prazno denarnico (na srečo sem imel v njej nepomembno vsoto) in z grozo ugotovil, da so moji kondomi ostali nedotaknjeni.
Čez dva meseca, ko so mi iz zdravstvenega doma dokončno sporočili, da je (na mojo veliko srečo) z mojim zdravjem vse v redu, sem se znova rodil.
O grozljivi dolžini tistih dveh mesecev pa raje ne bi govoril ...
Napisal: S. B.
Preberi še: "Ljubica, dobrodošla v klubu HIV pozitivnih” (kruta zgodba 23-letne Nastje iz Maribora) ali pa "V meni se je nekaj premaknilo, čeprav sem vedela, da je zaprt zaradi umora” - Kdo so ženske, se zaljubijo v moške, obsojene za najbolj krute zločine?
