Prodreti je treba v njeno glavo!

Ženskam je moške težko razumeti, a tudi moškim ni povsem jasno, kaj bi sami s sabo. V takem stanju zmede in negotovosti je ustvarjanje globokega, sproščenega in predvsem veselega odnosa dokaj naporna zadeva. Že vrabci na pregretih strehah čivkajo o igrivem začetnem obdobju, ki traja približno poldrugo leto, in o trnovi poti, na kateri se odnos poglobi, utrdi, ko zaljubljenost zamenja ljubezen – ali pa tudi ne.

Če uporabim skromnejše besede, na trnovi poti se pokaže, ali sta ljubimca sposobna vzdržati tisoč in eno trapasto malenkost, ki se jima postavi po robu – in v njunem odnosu celo radostno uživati. Dandanes smo kot družba hudo napredni, razviti, uspešni in sploh super, a kaj, ko kar naprej ugotavljamo, da imamo še vedno precej težav s srečo.

Tudi v odnosih ni preveč rožnato; število ločitev se povečuje, ustvarjanje družine že dolgo ni več glavna prioriteta, razmerje med ljubečimi in napetimi, ne tako ljubečimi odnosi pa se močno nagiba v korist slednjih. In kot se govori na hodnikih po različnih stavbah, so nemalokrat vzrok vsem težavam in tegobam prav – moški.

Pa kaj nam je, moškim? Ženske ste v svojem boju za enakopravnost vendarle dosegle, da se moški ukvarjamo z vašimi potrebami bolj kot kdajkoli. Srednjeveški mačistični tipi so več ali manj stvar zgodovine. Zdaj se moški intenzivneje neguje, bolestno teži k atletski postavi, bere knjige, kot je Ženske so drugačne, moški tudi, nenazadnje prelista tudi kak Cosmopolitan – da bi le ugodil ženski. Kajti dandanes se moški veliko močneje zaveda, da njegova moška narava ni več dovolj, da bi žensko prepričal, da je zanjo primeren samec.

Prodreti je treba v njeno glavo, jo razumeti, upoštevati njene potrebe, jo ljubiti in – za to ste se borile – jo iskreno spoštovati. Zdi pa se, kot da moški niso natančno prebrali navodil, kako doseči ta ideal (ali pa jih sploh nikoli niso dobili). Da bo vse še hujše, so vedno glasnejše pritožbe žensk, da se moški obnašajo kot copate, ne da bi se morale same za to kaj posebej truditi.

Nekatere zabavljajo nad mlahavostjo enega pomembnejših možakarjevih organov – hrbtenice namreč, včasih se katera celo priduša, da bi bil celo dobri stari mačo boljši, ker je v njem pač več ognja. Skratka, čeprav moški na prvi pogled z dosti večjim veseljem izpolnjuje neizpolnjene sanje vseh zatiranih žensk v človeški zgodovini, tiste prave sreče še vedno ni na spregled. Obstaja morebiti napaka v sistemu?

Morda res. Veliko število moških se otepa dveh ekstremov: ali so preveč hladni in odsotni v odnosu ali povsem ‘padejo’ v žensko in se začnejo obnašati kot otroci. Ne ena ne druga možnost nista všečni, obema pa je skupna ena lastnost – da se moški premalo ukvarjajo sami s sabo. Kako boš ljubil žensko, drugo človeško bitje, če ne ljubiš sebe? Koliko moških ste slišali iskreno reči, da se ljubijo, v tistem čistem pomenu, brez narcisistične konotacije?

Če je moški v sebi razrvan, negotov, zmeden in šibak, lahko sicer pričakujete in tudi zahtevate, da bo nežen in potrpežljiv ljubimec, dinamičen in ustvarjalen partner, zaupanja vreden prijatelj, ki vas bo spoštoval kot žensko in vam stal ob strani, a kaj, ko je vodnjak, iz katerega naj bi zajemal, prazen. Moški mora biti miren in poln ljubezni, takrat vas bo lahko brezmejno ljubil. Da to doseže, mora spoznati in doživeti samega sebe, ter se predvsem veliko naučiti. Morebiti mu boste lahko kdaj priskočile na pomoč z mislijo ali z nasvetom iz naše nove rubrike o moških – če je že ne bo sam prebral.

Mark Lenart

Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji