Veliko ljudi ostaja v razmerjih, za katera niso zares prepričani, da je to res to. Pa ni nujno, da je v odnosu kaj očitno narobe – ni prevar ali velikih konfliktov. Pogosto gre za nekaj precej bolj subtilnega: za občutek, da je odnos prijeten, pa vendar si v njem ne bi želeli ostati za vedno.
A prav ta siva cona je območje, v katerem mnogi ostajajo dlje, kot bi si sprva mislili. Dokler se ne pojavi vprašanje prihodnosti. Ali pa dokler ga nekdo ne postavi na glas.
Morda vas zanima tudi:
- Slovenka sprašuje: "Ženske, ali bi imele moškega, ki je v preteklosti počel to?"
- 5 lastnosti sebičnih mož: če je partner tak, bo zakon hitro razpadel
Takšno dilemo je na Redditu nedavno opisal 25-letni moški, ki se je znašel v razmerju, za katerega ve, da nima dolgoročnega potenciala – a ga vseeno ne želi končati.
Tako je zapisal:
"Star sem 25 let, moja punca pa 22. Res mi je všeč. Je zelo prijazna, srčna, luštna, zabavna in vse to. Hkrati pa me pogosto zelo spravlja ob živce, zato si zavestno vzamem dneve, ko sem stran od nje, da se malo napolnim.
Kakorkoli – po enem letu zveze sem ugotovil, da je to ženska, s katero se nikoli ne bom poročil. Trenutno je ne želim zapustiti in o poroki se sploh še nisva zares pogovarjala.
Zanima me, ali je narobe, če preprosto še naprej uživam v tem, kar imava, dokler ona sama ne da jasno vedeti, da si želi nekaj več."
Odgovor na dlani?
Pričakovano so mu mnogi na forumu očitali neiskrenost. Veliko uporabnikov je menilo, da je problem v tem, da on ve, kam odnos ne vodi, ona pa tega morda ne. "Če je ona prepričana, da se bosta poročila, je res ne bi smel zavajati," je zapisal nekdo. Drugi pa: "Kradeš ji najlepša leta."
Pojavili so se tudi očitki, da je z njo le zato, ker je privlačna in mlada. Bolj romantični pa so zatrdili, da lahko "zamuja ljubezen svojega življenja, ker je v odnosu, ki ne vodi nikamor."
Veliko komentarjev se je dotaknilo tudi njegove potrebe po pogostih odmikih.
"Če te partner pogosto spravlja ob živce do te mere, da potrebuješ redne odmore, je to že odgovor sam po sebi."
Drugi so menili, da ni vse tako črno-belo. Nekateri so poudarili, da nista govorila o poroki, sta oba še mlada in da vsi odnosi ne potrebujejo takojšnje dolgoročne usmeritve."Mogoče pa je še čas, da razrešita probleme in izboljšata razmerje?" je predlagal nekdo.
Nekdo drug pa je zapisal, da je sicer res, da so zveze v dvajsetih pogosto nabiranje izkušenj in veščin, ne le pot do poroke, a se mu zdi, da v tej zvezi moški ne nabira nikakršnih veščin, temveč se samo odmika od partnerke. "In kaj boš naredil, če slučajno zanosi?" je še vprašal.
Kaj bi na to rekli strokovnjaki za odnose?
Strokovnjaki za partnerske odnose pogosto poudarjajo, da težava ni v tem, da ne veš, ali je partner "tisti pravi", temveč v tem, kaj s tem spoznanjem narediš.
Po njihovem mnenju je ključno vprašanje naslednje: ali v odnosu ostajata na podlagi skupnega razumevanja, ali pa eden od njiju nezavedno gradi pričakovanja, ki jih drugi nikoli ne namerava izpolniti.
Psihologi opozarjajo, da se neravnovesje v odnosih pogosto ne pokaže v začetku, temveč šele čez čas — ko eden od partnerjev začne razmišljati o naslednjih korakih, drugi pa že vnaprej ve, da tja ne želi iti. V takih primerih ne gre nujno za manipulacijo, temveč za odlašanje z neprijetnim pogovorom. A prav tak pogovor je pogosto prvi korak k temu, da se oba iz odnosa umakneta z manj ranami.
