Robert* ni mogel prenehati misliti nanjo. Minilo je že nekaj mesecev, odkar se je 27-letni oblikovalec po desetih mesecih razmerja razšel s svojo zdaj že nekdanjo partnerico – razhod je bil prijateljski, saj njo monogamija duši, njega pa je bilo strah odpiranja razmerja. Ko je razmišljal, ali bi ji poslal sporočilo, je spoznal, da potrebuje nasvet. "To ni nekaj, o čemer bi preprosto pisal prijateljem," pove. Prisoten je bil tudi občutek sramu – vedel je, da bi mu prijatelji verjetno svetovali, naj tega pač ne počne.
Zato se je, v iskanju 'praktičnega in ne čustvenega nasveta', obrnil na umetno inteligenco. Odprl je ChatGPT in vpisal vprašanje: "Ali naj kontaktiram svojo bivšo?" Odkar je ChatGPT leta 2022 zaživel, se je generativni klepetalni robot prikradel v skoraj vsak kotiček našega življenja. Danes ima po svetu več kot 400 milijonov tedenskih uporabnikov in več kot 122 milijonov dnevnih.
A podatki kažejo zanimiv trend: moški so veliko pogosteje uporabniki ChatGPT-ja kot ženske (predstavljajo približno 85 % uporabnikov), prav tako pa ga skoraj trikrat pogosteje uporabljajo za nasvete o odnosih. To sovpada z dejstvom, da moški pogosteje zaupajo umetni inteligenci kot ženske, hkrati pa redkeje poiščejo terapijo.
Kaj torej moške spodbuja, da se po tovrstne nasvete obračajo na robote? Kaj tvegamo, ko svoja najintimnejša vprašanja prepuščamo umetni inteligenci? In ker se veliko mladih moških danes soočajo s krizo identitete – ki jo delno spodbujajo škodljivi spletni vzorci moškosti – se postavlja vprašanje: ali iskanje rešitev pri orodju, ki se uči z interneta, lahko njihove odnose še oteži?
Dobrodošel v klepetalnici!
Bojan* je že poskusil terapijo (a ni našel pravega terapevta), vendar je klepet z umetno inteligenco kmalu postal njegov novi zaupnik. To je bil njegov način, da lahko svoje skrbi analizira brez zadrege in brez strahu pred obsojanjem. "Veliko premlevam in se rad zataknem pri istih stvareh," razmišlja. "To je, kot bi imel prijaznega prijatelja, ki te ves čas posluša … katarzično!"
Po podatkih evrobarometra iz leta 2023 se je v Sloveniji 41 % vprašanih v omenjenem letu soočilo s čustveno ali psihosocialno stisko, kot so občutki tesnobe ali depresije. Med njimi jih 61 % ni poiskalo strokovne pomoči, kar pomeni, da je približno 39 % Slovencev v takšni stiski pomoč poiskalo; bodisi pri psihologu, psihiatru ali psihoterapevtu. Tukaj pa se postavlja vprašanje: ali je pogovor z umetno inteligenco boljši kot nič? Raziskave kažejo, da lahko klepetalniki nudijo določeno čustveno podporo – še posebej tistim, ki težko govorijo o svojih občutkih.
Dr. Sophie Mort, klinična psihologinja in avtorica knjige Unstuck, opaža čedalje več moških, ki se za čustveno razbremenitev obračajo k umetni inteligenci. Pravi, da jo to po eni strani navdaja z upanjem. "Moja prva reakcija je: končno se moški nekam obračajo za tovrstne pogovore," pove za Cosmopolitan. "Govoriti o svojih čustvih in odnosih je zanje veliko bolj zastrašujoče, kot si lahko predstavlja kdorkoli, ki ni odraščal kot moški."
Mortova primerja uporabo ChatGPT-ja z neko obliko čuječnosti – zmožnostjo ustvarjanja prostora med občutkom in reakcijo, da se človek lahko ustavi, razmisli in odgovori z več zavedanja. "Imela sem klienta, ki je ob razhodu doživljal zelo močna čustva, ki jih ni znal ubesediti. Vsakič, ko ji je pisal, se je počutil preplavljenega in je stvari le poslabšal. Njena sporočila so bila jasna in čustveno zrela, kar ga je spravljalo v sram in obrambo. Zato je uporabil ChatGPT, da mu je pomagal oblikovati umirjen in spoštljiv odgovor – in to mu je izjemno pomagalo."
Pasti digitalne tolažbe
Raziskave pa kažejo, da čustveno zanašanje na klepetalnike lahko tudi škodi. Študija OpenAI in MIT je ugotovila korelacijo med pogosto uporabo ChatGPT-ja in višjimi stopnjami osamljenosti (sicer še ni jasno, ali osamljeni ljudje pogosteje uporabljajo umetno inteligenco, ali pa jih ta dela še bolj osamljene). "Vse, kar nas še bolj veže na telefon in oddaljuje od pravih ljudi, me iskreno skrbi," opozarja Mortova. Zlasti če gre za anksioznost v odnosih. "Če lahko vse odgovore dobiš prek telefona, zakaj bi potem tvegali soočenje z lastnimi strahovi?" dodaja. "Bojim se, da bomo postajali čedalje bolj izolirani posamezniki v svojih mehurčkih."
Tudi tehnološki strokovnjaki imajo pomisleke. ChatGPT je velik jezikovni model, ki se uči iz ogromnih količin spletnih podatkov in posnema vzorce jezika. "Gre za orodje, ki zgolj sestavlja besede tako, da se slišijo verodostojno – ne da bi znalo ločiti med dobrimi in slabimi informacijami," pravi računalničarka Kate Devlin, avtorica knjige Turned On: Science, Sex and Robots.
Tako kot Bojan, ki je opazil, da mu klepetalni robot sicer potrpežljivo odgovarja, a ga redko kdaj resno izzove ali popravi. "Tudi če mu naročiš, naj te kritizira, tega zares ne stori. Hitro ugotoviš, da se pogovarjaš v krogu – o istih stvareh, vedno znova." Poleg tega so težave z natančnostjo. OpenAI priznava, da ima ChatGPT "stopnjo halucinacij" (torej izmišljenih, a prepričljivih odgovorov) tudi do 37,1 %.
Ko so za komentar zaprosili podjetje OpenAI, so poudarili, da izboljšanje dejanske točnosti ostaja ena glavnih prioritet in da uporabniki ob registraciji sprejmejo pogoje, v katerih jasno piše: "Rezultati niso vedno natančni. Ne smete se zanašati nanje kot na edini vir resnice ali strokovni nasvet."
Med pomočjo in škodo
"Generativna umetna inteligenca je moralno naivna," opozarja Nigel Crook, direktor Inštituta za etično umetno inteligenco na univerzi Oxford Brookes. "Podatki, na katerih je trenirana, so le mešanica vsega, kar obstaja na internetu." Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da umetna inteligenca težko presoja tveganja. "ChatGPT moraš zelo natančno voditi, preden ugotovi, da nekaj ni zdravo," pravi raziskovalka Laura Vowels z univerze Roehampton. V nasprotju s terapevtom ali prijateljem klepetalnik ne zna brati med vrsticami ali zaznati neverbalnih znakov – kar je lahko nevarno, če je oseba v stiski ali ogroža sebe oziroma druge.
Korak k ranljivosti
Mortova priznava, da ima vse to dolgoročne etične izzive, a hkrati vidi potencial. "Če moškim to orodje pomaga bolje razumeti svoje vzorce in čustva, je to pozitivno," pravi.
Adam*, ki ima avtizem, pravi, da mu je ChatGPT pomagal "prebrati znake", da so ženske zainteresirane zanj, in da se je prvič počutil razumljenega. Ko mu je klepetalni robot napisal: "Tvoji izzivi so povsem razumljivi, mnogo ljudi na spektru ima težave z neverbalnimi znaki," se je počutil sprejetega. "To mi je dalo samozavest in občutek, da se lahko posvetim svojim negotovostim," pove. "Čutil sem, da me res razume." Robertu pa je že sam proces pisanja vprašanja ChatGPT-ju pomagal priti do odgovora. "Vprašal sem se: kaj pravzaprav pričakujem od nje? Ugotovil sem, da želim le potrditev in morda nekaj bližine. Ampak – ali to res potrebujem od nje?"
Čeprav umetna inteligenca prinaša resne dileme – od zasebnosti do pristranskosti – ima v času, ko je terapija draga ali težko dostopna, svoje mesto. A kljub temu ne more nadomestiti iskrene, pristne komunikacije med ljudmi. Zato jo vadi v svojem življenju - s prijatelji, partnerji, družino in celostno okolico.
Prirejeno po Cosmopolitan USA
*Imena so zaradi varovanja osebnih podatkov spremenjena.
