Ko te srce z vso silo vleče k ljubemu ...
... premaguješ ovire kot najboljši atlet na olimpijadi in ljubezen te popelje v širjave, ki jih nisi niti slutila. Svoje zgodbe so z nami delile tri zares simpatične cosmopolitanke, ki jim srca bijejo na daljavo.
Zgodba št. 1: Andreja ♥ Tom
Skupaj si spletata gnezdo v Angliji (vsaj za eno leto) ...
Pred petimi leti sta se spoznala v Angliji, kjer je ona takrat delala.
''Oba sva bila službeno na konferenci v Cardiffu. Tom mi je ponudil pomoč, ko sem iskala njegovega šefa, vendar sem ga le vprašljivo pogledala, mu dala telefonsko številko in rekla, naj me pokliče, ko bo zadeva urejena.
Ko sem sedela v konferenčni dvorani, mi je zelo prijazno povedal, da je vse urejeno in naj me nič ne skrbi. Po končani konferenci se mi je mudilo nazaj v London, in ko sem bila na železniški postaji, me je poklical in me povabil na sprejem v neko galerijo. Prijazno sem ga zavrnila. Zaradi službenih obveznosti,'' je s smehom na ustih in v očeh začela pripovedovati svojo zgodbo Andreja.
Vendar je Tom vztrajal …
''Tudi Tom je delal v Londonu in vztrajno me je začel vabiti na zmenek. Nekaj tednov se nisem javila na telefon, nato sem ga kar nekajkrat zavrnila. Bila sem namreč zelo zaposlena. To se je dogajalo kakšna dva meseca. Potem pa sem končno sprejela njegovo vabilo na razstavo. Tom me je presenetil, saj je prišel kar modno oblečen. To pri moških takoj opazim. Prvi plus za Toma.''
… in vztrajal …
''Do naslednjega srečanja je spet minilo nekaj časa, nekaj zgrešenih klicev in nekaj zavrnitev. Tom si je zapomnil, da imam rada rože, zato me je neko nedeljo povabil na cvetlično tržnico. Predlagala sem mu, naj se najprej oglasi na brunch v mojem stanovanju, potem pa greva pohajkovat.
Zelo sem se potrudila – miza se je kar šibila od dobrot. Tom je najprej klical, da zamuja, potem pa je prišel prekrokan in je še malo smrdel po alkoholu, s prijatelji so namreč do jutra praznovali rojstni dan. Seveda ni imel apetita. Bolj kot to mu je bilo slabo, ha, ha, ha. Tom je trpel v prijetnem sončnem dnevu, jaz pa sem se skrajno zabavala.''
"Moja služba v Londonu se je iztekala, Tom pa se je odločil, da bo vzel službo na Dunaju"
Nekega dne sem v nabiralniku našla njegovo ljubezensko pismo. Ker težko izraža čustva osebno, jih je izlil na papir. Po tistem sva se odločila, da poskusiva skupaj. Jaz sem se vrnila v Slovenijo, on se je preselil na Dunaj in začela sva resnejšo zvezo.
Veliko sva se vozila drug k drugemu, nato pa sva se po malo več kot pol leta spet oba preselila v London v skupno stanovanje. Po dveh letih skupnega življenja se mi je ponudila zanimiva služba v Sloveniji.
Odločila sva se, da se v Slovenijo najprej odselim jaz, ko bova našla primerno službo še zanj, pa mi bo sledil.
To se seveda ni zgodilo, saj nisva našla primerne službe, k sreči pa je bila moja dovolj fleksibilna, da sem lahko delala tudi iz Londona. Trenutno še vedno živiva v različnih državah, toda to se bo kmalu spremenilo.
Na začetku junija sva se poročila, septembra pa pričakujeva otroka. Vsaj za eno leto bomo skupaj živeli v Londonu. Več od tega ne veva, ker sva oba ambiciozna in nama kariere veliko pomenijo. Sprijaznila sva se že s tem, da sva potepuha in da bova tam, kjer bo v danem trenutku najugodneje za naju. Mogoče to ne bo ne Slovenija ne Anglija.''
Zgodba št. 2: Marjeta ♥ Erik
Preselila se je k njemu v Ameriko ...
Spoznala sta se že pred 12 leti prek 'chata'.
''Kar dolgo sva si dopisovala po e-pošti, preden sva se srečala. Jaz sem takrat hodila na faks in študij je bil zame številka ena, Erik pa se je pridružil ameriški vojaški mornarici. Leta 2000 je obiskal Trst, kjer sva se prvič srečava.
Pri 22. se ti takšna stvar zdi 'fajn'. Pri 32. ne vem, če bi se kar tako srečala s tujcem. Takrat je tudi vzplamtela iskrica, toda kaj, ko sva živela na različnih koncih sveta. O resnem razmerju se mi še sanjalo ni. Dogovorila sva se, da ga bom kmalu obiskala v ZDA, in tako sva načrtovala počitnice. Skupaj sva šla v New York, na morje, imela sva se fantastično!''
Videla sta se na 4 do 6 mesecev
''Skušala sva obiskovati drug drugega, čeprav je med obiski minilo tudi po več mesecev. Med tem časom sva se pogovarjala po spletu ali telefonu, prosti čas pa preživljala z družino in prijatelji, čeprav vsak na drugem koncu sveta.''
Po dveh letih nista več zdržala ...
''Po približno dveh letih sva se odločila, da bova zaživela skupaj. Preprosto sva hotela biti skupaj. Dokončala sem študij in se potem preselila. Z Erikom sva imela zelo lepo poroko na Havajih. Čeprav bi bilo lepo imeti večjo poroko za družino in prijatelje, je bila takšna stvar težko izvedljiva, logistično in finančno.''
Selitve pa niso le zanimive, temveč tudi zelo naporne …
Na začetku je bil kulturni šok dokaj velik. Ko si v tujini na dopustu, je to povsem drugače, kot ko nekje začneš tudi živeti. Niso vse samo počitnice, temveč ogromno obveznosti, stres z iskanjem službe itd. Zame je trajalo približno eno leto, da sem dobila zaposlitev na svojem področju, in prav toliko časa sem potrebovala, da sem se navadila na okolico.
V ZDA bova ostala verjetno toliko časa, dokler se Erik ne upokoji z vojske, potem pa bomo videli. Vrnitev v Slovenijo ni izključena, saj nama je obema v Sloveniji zelo všeč.
Hrepenenje po Sloveniji ostaja
''Še vedno zelo pogrešam domače okolje, naše gore, družino in prijatelje, pa seveda dobro slovensko hrano. Tudi Eriku je Slovenija všeč, narava je neprimerljivo lepa, toda logistično bi bilo trenutno težko.
Ko se človek ustali s službo, zdravstvenim zavarovanjem, avti, hišo itd., so večje spremembe vedno težje. Zato je treba takšne odločitve dobro pretehtati. Ne dvomim, da bi tudi Erik pogrešal kar nekaj stvari, če bi živela v Sloveniji.''
Zgodba št. 3: Tiana ♥ Simon
Jeseni se Tiana seli na Bali ...
Spoznala sta se lansko poletje, ko je Tiana s prijateljicami potovala po Indoneziji. Nekaj jo je gnalo na daljni otok Sulawesi ...
''Že pri prvi večerji mi je zbudil veliko pozornost prijazen angleško pojoč moški glas, poln energije. Sprva sva se družila le kot prijatelja, ko pa sva odkrito pokazala zanimanje drug za drugega, je bilo, kot bi živela hollywoodske sanje. Močno sva se povezala in težko se je bilo posloviti. Vrniti se je moral na Bali, me pa smo nadaljevale potovanje po Sulawesiju.''
Potovanje na potovanju
"Zelo hitro sem začutila, da želim nazaj na Bali, želela sem ga videti. S prijateljico sva nemudoma kupili letalsko karto. Še en teden sanj. Spoznal me je s svojimi prijatelji, okoljem in življenjem tam.
Bolj kot sva se spoznavala, resnejša in globlja so bila čustva. Že takrat sva se pogovarjala, kako izjemno je, kar čutiva, in kako bi bilo, če bi se jaz preselila tja ali on nazaj v Evropo. Poslavljanje je bilo izjemno težko, ker nisem vedela, ali ga bom še kdaj videla.''
Dve službi za letalsko karto
''Takoj po prihodu domov sem svojo pravljico delila z najbližjimi prijateljicami. Naredile smo načrt in po petih dneh sem že kupila letalsko karto za nazaj. Prvič v življenju sem si sposodila denar od prijateljice. Do odhoda sem imela natančno mesec in pol, in v tem času sem si našla dve službi ter izplačala dolg do odhoda. Verjamem, da se vse obrne v tvojo korist, če si stvari močno želiš.''
Naslednjič jo je obiskal on
''Naslednjič sva se videla po božiču, ko je Simon po dveh letih prišel v Evropo obiskat svojo družino in prijatelje, nato pa je priletel v Copenhagen, kjer sem takrat delala in kjer sva dočakala prvo skupno novo leto. Nato sva oba odletela nazaj v London, kjer sem spoznala njegovo družino in prijatelje.''
Dolga razdalja zahteva veliko prilagajanja
''Ker imava tako dolgo razdaljo razmerja, naju ovirajo finančne in časovne omejitve. Težko je priti iz Azije v Evropo samo čez podaljšani vikend, tu so tudi službene obveznosti in drage letalske karte. Vesela sem, da si tu pomagava in se razumeva.
Videvava se vsak daljši praznik, torej vsake tri mesece. Daljše časovne luknje ne bi zdržala. Vsaka poslavljanja so boleča, potem pa hrepenenje in odštevanje dni do naslednjega snidenja.
Človek se tudi oddalji s časom, spomini zbledijo; potrebuješ telesni stik.
Ostajajo le spomini in virtualna komunikacija, ki jo moraš posebej negovati, kar pa je včasih tudi težava, če imaš sedemurno časovno razliko. Veliko je prilagajanja, razumevanja.
Takšno razmerje zahteva ogromno zaupanja, vere v razmerje, potrpežljivosti, vztrajnosti in medsebojne opore. Najina življenjska sloga sta povsem drugačna, vrednote kulture, v kateri živiva in iz katere izhajava, so povsem drugačne. Tu je še jezik …
Takšna razmerja terjajo konkretne odločitve
''Razmerja na daljavo ne bi mogla še dolgo nadaljevati. V takšnem razmerju prideš do točke, kjer se moraš odločiti – ali se preseliš skupaj ali prekineš. In midva sva se odločila – jaz se jeseni selim na Bali,'' je presrečna Tiana.
Verjamem, da takšen premik v mojem življenju, kot je selitev čez oceane, zahteva veliko poguma, odprtega uma, čustvene zrelosti in vere v razmerje. To mi pomeni izziv, odprt svet neznanega, kjer se bom veliko naučila.
Plusi ljubezni na daljavo:
- več časa ko preživiš narazen, lepše je, ko si spet skupaj
- ljubezen je še močnejša, skrb in pozornost do partnerja še večja
- ko se vidiš, bolj ceniš vsako sekundo, ki jo s partnerjem preživita skupaj
- več je razumevanja v razmerju
- postaneš čustveno zrelejši
- partner in razmerje sta večji izziv, kar pa odvrača od dolgčasa in rutinskega življenja
- veliko se naučiš
- postaneš tolerantnejši
Minusi ljubezni na daljavo:
- takšno razmerje zelo težko traja v nedogled in prej ali slej mora priti do odločitve, kaj je naslednji korak
- kulturne razlike in jezik
- kje si ustvariti skupno življenje, glede na to, da imata oba različni življenji, službo in prijatelje vsak na svojem koncu
- partnerju moraš stoodstotno zaupati in v zvezo vlagati veliko energije; ves čas moraš biti zavestno pri zvezi, da ne zamre
- ko si skupaj, potrebuješ nekaj časa, da se navadiš na skupni ritemu
- skupnega kakovostnega časa lahko ostane zelo malo; ves čas, ko si skupaj, visi nad tabo misel na kakovostno rabo časa
- življenje postane zapleteno, saj je treba uskladiti službo, različne dogodke, družino in prijatelje ter čas, ko si skupaj
- vožnje za srečanja so lahko precejšen finančni zalogaj
- tuj jezik sporazumevanja (lahko za oba), v katerem je veliko težje izražati svoja čustva, občutke
- če se preseliš v državo, v kateri živi on, boš na začetku socialno (lahko pa tudi finančno) popolnoma odvisna od njega
Si zaljubljena v eksotičnega tujca? Nekaj nasvetov, da se bo vajina ljubezen obdržala!
1. Dobro premisli, preden se podaš v takšno zvezo. Na začetku je res vznemirljivo in eksotično, toda potem človek pade na realna tla in ovire so še večje kot pri drugih razmerjih, ker je eden od vaju vedno domačin in drugi vedno tujec. Je pa res, da ko si zaljubljen, se ti vsaka ovira zdi premagljiva in če je razmerje dovolj trdno, se jo da premagati.
2. Če čutiš, da je pravi, je vredno poskusiti. Vse je mogoče. Le pogumno, z odprtim umom in srcem!
3. Biti s tujcem je zabavno in naporno. Vsak dan te čaka nekaj novega. Tudi če si še tako odprta in liberalna, boš doživljala kulturni šok.
4. Če gre za pravo ljubezen, moraš vedeti, ali je to zate, ali boš s tem lahko živela dan za dnem. Najprej je treba spoznati partnerjevo kulturo, navade, družino, prijatelje in obratno.
5. Zdi se nam, da npr. Evropejci sploh nismo tako različni. Toda 'hudič se skriva' v podrobnostih. Treba se je veliko pogovarjati in si zastaviti vsa mogoča, tudi boleča vprašanja, kako si predstavljata življenje skupaj, predvsem če razmišljata o zakonu in otrocih.
6. V življenju nekaterih je zelo pomembna vera, ki lahko stvari zelo zaplete.
7. Bodita odkrita drug do drugega.
8. Morala se boš odpreti novi kulturi, novemu življenju, novim navadam. Pregovor pravi: ko si v Rimu, delaj, kar delajo Rimljani. Torej delaš kot domačini, vendar njihovo življenje popestriš in olepšaš s svojimi navadami. Nase moraš vedno gledati kot na dodano vrednost.
Če si odprta, hitro najdeš ljudi, ki mislijo podobno, ki lahko prerastejo v dobre prijatelje. Včasih je težko, vendar ne smeš obupati.
Petra Arula
Priporočamo tudi: Ljudje govorimo 5 različnih jezikov ljubezni! Katerega govorita ti in tvoj dragi?
