Boj na živjenje in smrt!

15. 4. 2013

Predstavljaj si dva jelena, ki se pripravljata na spopad ...

... noge cepetajo, na gobcih pena, renčita drug na drugega, oči imata izbuljene, potem se zapodita naravno drug proti drugemu.

In zdaj to sliko zamenjaj s prizorom para, ki tekmuje v kričanju.

Stisnjene pesti, razgaljeni zobje, iz kotičkov ust letijo sline, telesi pripravljeni za napad. Vsi sistemi samo čakajo na ukaz. Čeprav ne stiskata drug drugega za vrat, se iz napetosti mišic javno vidi, da sta njuni telesi pripravljeni, kot da bo šlo na življenje in smrt.

Da v vročici boja lahko partnerji sikajo kot kače, rjovijo kot levi in vreščijo kot ptiči, je tekom svojega dela kot kognitivni terapevt pogosto videl Aaron T. Beck, avtor odlične knjige Samo ljubezen ni dovolj.

Ton, ki pove več kot besede!

"Sama 'ostrina' - grozeči ton, hitrost in glasnost govorjenja - je lahko bolj izzivalna ali žaljiva kot dobesedni pomen izrečenih besed. Ni presenetljivo, da se ljudje pogosto močneje odzovejo na ton glasu kot na same besede. Nebesedna sporočila, izražena z očmi, obrazom in telesom, so bolj prvinska - in navadno prepričljivejša - oblika sporazumevanja kot besede."

Naj ponazorimo s primerom iz knjige Samo ljubezen ni dovolj:

Nameraval jo je prijazno prositi, da pokliče električarja, a mu je stara zamera zaradi njene nedostopnosti obarvala njegovo prošnjo z očitajočim tonom:

"Se boš spomnila poklicati električarja, ljubica?"

In čeprav boš potrdila, da so bile njegove besede vljudne, je ton glasu vprašanje obarval negativno, zato je odgovorila:

"Bom, če me boš prosil s prijaznim glasom."

In ker se ni zavedal, da je zares zvenel izzivalno, je to razumel kot zavrnitev in potem se je začelo:

"Saj sem te prijazno prosil! Če ga nočeš poklicati, raje takoj povej!"

V nadaljevanju tako napetega dialoga nato tudi besede rade postajajo vedno bolj žaljive in nato je tu tudi že čisto prava sovražnost.

Impulz za napad je mogoče zatreti

"Kadar se partnerja zapleteta v prepir je zaporedje takole: najprej se zavesta, da se jima je tako ali drugače zgodila krivica; potem postaneta jezna; potem začutita potrebo po napadu; in nazadnje napadeta. To zaporedje je mogoče na katerikoli stopnji prekiniti: misli o zlorabi je mogoče popraviti; občutke jeze j emogoče pregnati; in impulz za napad je mogoče zatreti."

O tem, kako deluje jeza in kako ukrotiti sovražnost kot del prvinskega odziva 'boj ali beg', si preberi v knjigi Samo ljubezen ni dovolj, avtorja Aaron T. Becka.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"