"Ne, raje me je ponižal, depriviligiral, bil nenetičen do mene, v roku enega tedna našel žensko, ki je takoj spala z njim in ob tem še želel, da ostanem njegova prijateljica ..."
"Po 5 letih sem se razšla s partnerjem, s katerim sva se odlično razumela, bila povezana z dušo in telesom, pa vendar je prišlo do prekinitve, ki je botrovala želji po otroku. Da pojasnim celotno zgodbo.
Sem invalidna, še normalno hodim, bolezen bo z leti napredovala, tako, da se je v vezi že od začetka vedelo, da ne bova imela otroka.
Kljub temu me je po 5 letih zapustil z izgovorom, 'kaj pa če si bom čez dve leti zaželel otroka, ti pa mi ga ne moreš dati?' Gre za to, da je za stanje vedel od začetka, me bodril, da mu to nič ne pomeni ipd. Da ima rad mene in, da ne potrebuje otroka itd.
Ker nisva več rosno mlada, me je njegovo neetičen, nestrpen in sovražni govor ob prekinitvi izredno zabolel, saj bi mi bilo popolnoma jasno brez tega, da si želi družine, jaz pa mu je ne morem dati.
Ne, raje me je ponižal, depriviligiral, bil nenetičen do mene, v roku enega tedna našel žensko, ki je takoj spala z njim in ob tem še želel, da ostanem njegova prijateljica in ohranjam prijateljstvo tudi z njo?
Seveda tega nisem želela, saj me je dejansko zapustil zaradi bolezni in me kakor psa nadomestil z novo igračko. Vse lepo in prav, ampak vseeno jaz tega nikomur nebi mogla narediti, ne glede na bolezen in stanje.
Če je verjeti medicini, bom umrla v roku 3–4 let, ugotavljam pa, da človeku niti malo ni mar za to … Obnaša se, kakor da me ni in da nisem obstajala, kako je to mogoče? Kako naj mu povem, da je ravnal napačno, in ali bi me sploh razumel, kaj je s tem naredil?
Ni me prizadelo, da sva se razšla, prizadel me je njegov govor. Kakor, da sem zato manj vredna …
Prosim za nasvete. Naj ga še sploh upoštevam ali naj se obrnem in živim, kakor mi je dano teh nekaj let?"
Kaj bi nesrečni ženski svetovala ti?
Zapis je bil objavljen na med.over.net
