Čas je, da spoznaš njegove prijatelje. Zabavno? Včasih že, včasih pa se tudi takšna na videz prijetna srečanja lahko spremenijo v zoprno izkušnjo.
Ko ti tvoj dragi pove, da bi te rad seznanil s svojimi prijatelji, je to zagotovo dobro znamenje. To namreč pomeni, da je vajina zveza že tako trdna, da te je pripravljen vključiti v svojo življenjsko stalnico, kot je njegov družabni krog, torej prijatelji. Prav to pa je tudi razlog, zakaj je srečanje z njimi tako pomembno, čisto mogoče celo bolj kot srečanje s starši.
Od srečanja ne pričakuj preveč
S prijatelji in takšnimi ali drugačnimi kolegi namreč tvoj dragi preživi veliko več kakovostnega časa, z njimi usklajuje mnenja, jim zaupa svoje načrte, pa tudi vzajemna pomoč in spodbuda sta v moški družbi izredno pogosti. Zato mu je zagotovo pomembno, da se njegovo dekle razume z njimi ter da tudi med njo in njegovimi prijatelji prevladuje vzajemno prijateljstvo. Kljub temu pa ni nujno, da se vse odvrti tako idealno. Pravzaprav so v resnici takšni odnosi lahko vse prej kot idealni.
“Nemogoče je pričakovati, da bodo obema, tako partnerici kot partnerju, všeč povsem isti ljudje. In da bosta povsem enako uživala v njihovi družbi. Takega para na svetu preprosto ni. Vsakdo izmed nas se je že znašel v takšni situaciji,’’ pravi psihologinja, izr. prof. Darja Kobal Grum s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi nasvet, ki ti ga lahko položimo na dušo, je, da od srečanja z njegovimi prijatelji ne pričakuj, da se boš z njimi takoj dobro razumela in da boste takoj našli skupno rdečo nit zanimanj in pogovorov, kakršno imaš sama z dolgoletnimi prijateljicami. Medtem ko smo ženske, ko se zberemo na kupu, lahko precej zgovorne, ker v prijateljstvu cenimo predvsem pogovor, se lahko v pretežno moški ali mešani družbi vse skupaj zasuče drugače. To je izkusila tudi 24-letna Nena:
“Ko sem spoznala njegova najboljša prijatelja, sta mi zgolj mlahavo podala roko in se v naslednjem trenutku že osredotočila na pogovor z mojim fantom. Bila sem šokirana, saj sem mislila, da bi tudi onadva želela kaj več izvedeti o meni. Moj fant me je skušal nekako vplesti v pogovor, toda le stežka mu je uspelo, da sta nekaj besed namenila tudi meni. Počutila sem se odveč. Ko sva odhajala domov, mi je dejal, da je šlo vse kot po maslu. Ko mi je razložil, da so njegovi prijatelji pač vedno takšni, ko pride v njihovo družbo nova oseba, še posebej pa ženska, sem si oddahnila. In ko smo se srečali prihodnjič, je bilo tako, kot da smo stari znanci.’’
Nenina izkušnja gotovo kaže, da slab prvi vtis, ki ga lahko dobiš po srečanju z njegovo družbo, ni nujni kazalec, kako se bodo odnosi razvijali pozneje.
Vzemi to kot eksperiment
Zgodba 25-letne Maše je nekoliko drugačna: “Moj fant mi je veliko pripovedoval o svojih prijateljih, pravzaprav o paru, ki je bil že poročen. Vedno je govoril, kako super sta in da se bom gotovo dobro ujela z njimi. Veselila sem se srečanja z njima in končno je napočil dan, ko sem ju poznala. Toda prav nič ni bilo tako, kot sem pričakovala. Ona me ves večer sploh ni pogledala, on pa se je še nekako trudil komunicirati z mano. Bila sem tako razočarana, da tisti večer sploh nisem bila jaz. Bolj ali manj sem bila tiho, medtem ko so oni obujali spomine na stare čase, ki jih jaz seveda nisem doživljala z njimi. To me je še bolj oddaljilo od družbe, pa tudi od fanta. Komaj sem čakala, da greva domov. Za nameček sva morala tam še prespati. Groza, vam rečem.’’
Maša je bila zaradi tako nesrečnega srečanja užaljena in prizadeta. Zaprla se je vase.
“Fant je takoj opazil, da je nekaj narobe. Spraševal me je, kaj je, zakaj sem tako tiho in zakaj se nič ne pogovarjam. To sem mu zelo zamerila. Še bolj pa sem bila užaljena, ko mi je rekel, da bi bilo bolje, če bi se dobro razumela z njima, ker bosta ostala najina prijatelja vse življenje. Kar srh me je spreletel ob misli, da bi se morala redno družiti z njima. In še zdaj ne vem, kako bom ravnala prihodnjič, ko ju bom videla.’’
Najbolje bi seveda bilo, če bi tudi Mašino prihodnje srečanje z njegovimi prijatelji potekalo tako, kot je Nenino. To pa je odvisno od Maše.
“Saj vem. Če bom samo kuhala mulo, ne bo nič pomagalo. Morala bom pozabiti nase in se bolj prilagajati, pa čeprav bom pri tem izpadla malo hinavska. Svojega fanta imam rada, in če mu prijatelji toliko pomenijo, sem se pripravljena potruditi, da bo tistih nekaj srečanj na leto z njimi čim manj stresnih, če že ne prijetnih.’’
Morda ji lahko pri tem pomaga nasvet psihologinje:
“Zelo pomaga, če si skušamo situacijo, v kateri se znajdemo z nam neprijetnimi partnerjevimi prijatelji, predstavljati kot nekakšen eksperiment. Glavno vlogo v tem eksperimentu imamo seveda mi, preizkušamo pa, do kod sežejo naša strpnost, pripravljenost za novosti, spoznavanje novih, nam čudnih ljudi ter njihovih življenjskih slogov, razmišljanj, prepričanj in tako dalje. Skušajmo razmišljati, da se bomo morda naučili česa novega; ne od njih, temveč od nas samih, saj bomo verjetno odkrili pri sebi kaj zanimivega,’’ pravi dr. Kobal Grumova.
Ločeni prijatelji
Če ti kljub vsemu trudu ne bo uspelo, da bi se dobro počutila v njihovi družbi, in bi raje videla, da se tvoj dragi sam druži z njimi, poskusita skleniti kompromis in se dogovorita, da jih bosta izmenično obiskovala enkrat skupaj, enkrat pa on sam. Sploh pa po besedah psihologinje ni nič narobe, če gresta sem in tja partnerja ven ločeno, on s svojo družbo, ona pa s svojo. Vsakdo izmed nas potrebuje nekaj individualnosti, ki jo izraža po svoje, tudi tako, da ima svoje prijatelje predvsem zase.
To pa seveda ne pomeni, da je prav, če je tvoj partner pretirano zaposlen s svojimi fantovskimi prijatelji, s katerimi vsak konec tedna ponočuje ali celo pijančuje do jutra. Kot pravi dr. Kobal Grumova, “pretirano ponočevanje in preživljanje prostega časa v izključno fantovski družbi gotovo ni nekaj, kar bi prispevalo h kakovostnim odnosom v intimnem razmerju. Prepoved ali tarnanje s strani partnerice ne prinese nič dobrega. V tem primeru je partnerica tista, ki lahko pokaže več zrelosti, samozavesti in trdnosti, da vstopita v odnos, ki bo obetal več vzajemnega spoštovanja in občutkov pripadnosti."
Ko jih srečaš prvič
Kako lahko laže prebrodiš prvo srečanje z njegovimi prijatelji.
1. Bodi to, kar si.
Najbolj pomembna stvar pri tovrstnih (ali pa katerikoli drugih) srečanjih je, da si preprosto to, kar si. Če boš brez zavor pokazala svoj značaj in predvsem čustva, ki jih čutiš do svojega dragega, potem si lahko prepričana, da si naredila najboljše v dani situaciji. Ko bodo njegovi prijatelji videli, da imaš svojega ljubega rada in da ga osrečuješ, obstaja zelo velika možnost, da bodo veseli za vaju oba.
2. Pozanimaj se.
Še preden boš soočena z neizogibnim, naj ti tvoj dragi pove, kaj točno je o tebi povedal svojim prijateljem. S tem se lahko izogneš zadregi, jezi ali razočaranju. Poleg tega je pomembno, da se že vnaprej dogovorita, koliko intimnosti si bosta izkazovala oziroma o njej govorila v prisotnosti drugih. Če boš na primer njegovim prijateljem povedala, da seslja palec, medtem ko spi, ni nujno, da bo tvoj dragi zadovoljen s tvojo iskrenostjo.
3. Bodi pripravljena.
Če boš vnaprej poznala vsaj nekaj osnovnih značilnosti njegovih prijateljev, kot so koliko so stari, kaj počnejo v življenju, kakšen je njihov značaj in ali so v splošnem zadovoljni s svojim življenjem, boš laže načela pogovor z njimi. Po možnosti naj te tvoj dragi ‘oboroži’ s kakšnimi skupnimi doživetji, ki jih je doživel v njihovi družbi, tako da se v primeru, če bodo obujali spomine, ne boš počutila preveč zapostavljeno.
4. Ne bodi pretirano molčeča.
Če boš sedela kot kup nesreče in nič povedala, se boste vsi po vrsti ali dolgočasili ali pa se spraševali, kaj hudiča je narobe. Zato poskusi klepetati. To pomeni, da ne boš govorila le o sebi, ampak boš tudi njih kdaj pa kdaj kaj vprašala. Najbolje je, če upoštevaš pravilo treh minut: če si govorila tri minute, vedi, da je zdaj čas, da utihneš in prisluhneš še drugim. Po možnosti postavljaj tudi vprašanja in se vsaj delaj, da te njihova zgodba zanima, pa čeprav bi bila tisti trenutek raje kje drugje.
Marta Pirnar
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc