"Ne, ne šparam se za poroko, niti ne čakam princa na belem konju, ... pravi razlog je TOLE."
Izguba nedolžnosti je poseben mejnik v življenju vsakega posameznika in zato tudi pogosta tema pogovora med prijatelji, sodelavci in ja, včasih tudi v družini.
Tako kot vsaka osebna izkušnja, se tudi ta razlikuje od posameznika do posameznika, nikoli pa ne uide medsebojnemu primerjanju in tekmovanju.
Spodaj objavljamo zgodbo naše bralke, ki pri triindvajsetih letih še ni izgubila nedolžnosti, a hkrati v tem vidi pozitivne in negativne plati.
Naj takoj poudarim, da moj razlog ni: »Čakam princa na belem konju.«
Pa začnimo na začetku. Svoj prvi poljub sem doživela v devetem razredu osnovne šole. Ja, od nekdaj sem bila bolj počasne sorte, a se s tem nisem kaj preveč obremenjevala.
V srednji šoli sem imela nekaj potencialnih kandidatov, a temu nisem namenila svojega časa, zato so se tudi oni čez čas naveličali in odnehali. V srednji šoli so sošolke ena za drugo izgubljale nedolžnost, zato sem vsak dan poslušala več in več zgodbic o tem, kako »prvič« izgleda. Moram priznati, da me takrat ni nič kaj mikalo, zato se sploh nisem spraševala, kdaj bom na vrsti jaz.
Leta so hitro minila in znašla sem se na faksu – še vedno devica. Sedaj živim v drugem kraju, izbire je več in vsi prijatelji imajo noro pestro spolno življenje. Če sem v srednji šoli zgodbe o seksu poslušala zgolj skozi eno uho noter in drugo ven, so mi sedaj te izjemno zanimive in ob njih sama pri sebi pomislim: »Ok, mislim, da sem sedaj pa zares pripravljena.«
Zakaj moramo na izgubo nedolžnosti dajati tak pritisk. Nisem izbirčna in definitivno se ne 'šparam' za poroko. Hkrati pa ne bi bila ravno s prvim, ki gre mimo mene po cesti, če se razumemo.
»Najraje bi zamižala, počakala da se zgodi tako zelo opevana izguba nedolžnosti ter nato začela pestro seksualno življenje študentke!«
Tukaj se sedaj poraja moj, v bistvu, edini pomislek: »Kdo hoče 23-letno devico?« Predvidevam, da so pri spolnem odnosu zaželene izkušnje, zato nerodna in neizkušena punca najbrž ni prva izbira. O tem sem govorila tudi s svojimi prijatelji, ki me popolnoma nič ne obsojajo, a hkrati namigujejo, da bi bil počasi že res čas.
Ponudili so se celo, da pomagajo najti nekoga, a sem sama mogoče preveč ponosna, da bi pomoč sprejela.
Čeprav je leto 2020 že samo po sebi popolnoma noro in nepredvidljivo, je to mogoče res leto, ko bom tudi jaz izgubila nedolžnost.
Zanima me, če se je v podobni situaciji znašlo še kakšno dekle hkrati pa tiste bolj izkušene prosim za kakšen nasvet.
Fotografije: Profimedia
){kind=link}