"Če ostanem zaradi sočutja in občutka dolžnosti z njo, se bo tega zavedala, če grem, pa bo izpadlo, kot da sem jo pustil na cedilu, ko so se pojavili problemi."
"Punca, s katero sva se ravno dobro skupaj vselila, je po nekajmesečnih težavah z zdravjem končno dobila diagnozo.
Multipla skleroza!
Ravno sva se lepo ustalila in začela razmišljati o zanositvi. Oba je bolezen ujela nepripravljena, čeprav ima enako bolezen tudi puncina teta. Za bolezen je tudi do 50 % večja možnost, če jo ima nekdo v družini.
Zdravnica ji je svetovala, da v tej fazi bolezni ni priporočljivo, da zanosi. Mene pa ni strah samo tega, da bi ona zanosila, pač pa tudi, da bi isto bolezen dobil otrok.
Ker si želim svoje družine, razmišljam, da bi jo zapustil. Spremeniti bi [namreč, op. a.] verjetno moral tudi svoj življenjski stil. Sem športnik in popotnik, ne prestavljam si, da bi bil zaradi punce privezan na dom, to ni življenje zame.
Ne bi pa rad izpadel vase zagledani egoist. Hudo mi je zanjo, ampak ne vem, če zmorem tako spremeniti svoje življenje zaradi ženske, za katero vem, da se bo njeno zdravstveno stanje slabšalo, da najina prihodnost ne bo rožnata.
Zame je to velika žrtev. V vsakem primeru bom jaz 'ta grdi'.
Če ostanem zaradi sočutja in občutka dolžnosti z njo, se bo ona tega zavedala, če grem, pa bo izpadlo, kot da sem jo pustil na cedilu, ko so se pojavili problemi," je na tem forumu zapisal moški.
"Prepričana sem bila, da bom zagledala sporočilo ljubice, a bilo je veliko hujše" (resnična zgodba)
Preberi, kaj mu je odgovoril eden izmed uporabnikov:
"Dobrodošel v življenju 😉
Se prav moram oglasit, ker vedno, ko berem kaj takega, vidim, koliko je 'brihtnežev', ki vse znajo in vedo, kaj je dobro za druge (pa si najslabši na tem svetu, če greš, pa kako si lahko tak, karma itd.), pa pojma nimajo. 🙂 Dejansko živite v filmih/knjigah/namišljeni pravljici? Neverjetno. Pa, da ne bom zvenel ravno eden tistih, katerih sedaj grajam.
Sem EDEN izmed tistih, in sicer tisti na drugi strani z BOLEZNIJO.
Vse lepo in prav in super, a da ti bodo drugi sodili in ti solili pamet, ki niso sami izkusili nič ... ko pa jočejo, ko so 1 teden na bolniški s prehladom, HAHA (ste kot tisti, ki bi rešili problem glede azilantov, a domov k sebi ne bi nobenega vzeli, a v sosednjo vas ni problema, pomagam ekstra posteljo nest, da bo lahko še eden tam spal ... Tam daleč stran od mene. Pa si mislijo mater kolk sem lep pa fajn. Same brihte 😉).
To je šok za človeka in ni nič čudnega, da imaš dilemo, in ti je dovoljeno oditi ali VZTRAJATI! Kažeta s prstom lahko le eden na drugega, ker to je vajino. Izbira pa je tvoja (tako kot je bila, dokler nisi vedel za bolezen). Vsi si želimo zdravega človeka in bolezen spremeni človeka. Bolezen uniči tisto najlepše v človeku in poudari najslabše. Tako je ... Ko je hudo, si sam ... Lahko imaš oporo (če te razume), ampak si sam v tem in imeti nekoga, ki ga vlečeš s sabo dol in vidiš komu/čemu se je zaradi tebe odpovedal in za kaj vse si ga prikrajšal. To je vse prej kot opora, to je dodatno breme.
Bolezen postavi ovire ki niso premostljive, zato tudi ljubezen zamre, propade, pridejo očitki, zamere … Zveza je na preizkušnji, ko imaš službo od 7-15, psa/otroke ... Ne pa še vse drugo. Bolezen uniči najlepše ...
Če vajina zveza temelji na trdnih temeljih, bo šlo, ampak bo na momente pekel ... Kje pa ni 😉 (ljubezen vse premaga, bodimo malo osladni). Otroci lahko imajo 1001 bolezen, dednost MS ni 100 %, je pa načrtovanje nosečnosti velik zalogaj (problemi so navadno potem, po porodu ... In če ni partnerja poleg, je tisti otrok prepuščen samemu sebi :/).
Če pričakuješ potovanja, izlete (tedensko, mesečno), pozabi na dolgi rok (prvih 10 let ja) potem vedno manj ... Bolezen pomeni veliiiko odrekanje in tu se potem pokaže kompatibilnost/ljubezen med dvema osebama. Če odnos temelji na komunikaciji itd, potem najdeš vedno nove stvari, v katerih uživaš, rasteš, si skupaj, in se stvari, katerih ne zmoreš več, nadomestijo z novimi /.../.
Če si pripravljen tako živeti /.../ potem bo šlo, ti po svoje ona po svoje, skupnega pa bolj malo. Ampak bo šlo.
Če se že sedaj nisi pripravljen odrekati in govoriš o potovanjih in ... Si si že sam odgovoril, ne potrebuješ nas za potrditev, da delaš prav ... Ker mi ne vemo, ti tudi ne ... Povem ti samo lahko to, da pridejo odrekanja in konstantna spreminjanja oz. omejitve (kar pa vidim, da ni zate – ti si bolj svoboda duša, ne pa doma v hiši).
Glej, na koncu bom rekel, kar sem na začetku: izbira je tvoja (sodil/očital si boš sam, tako ali drugače) .
Je pa še to; sedaj so na voljo dobra zdravila, tako da tako agresivnih potekov bolezni ni več in so bolj redke …
Srečno obema 😉"
"Po 15-ih letih zakona sva se odločila za ODPRT odnos in SKUPINSKI se*s - nikoli nisva bila srečnejša" (resnična zgodba)
){kind=link}