Aplikacije za zmenke naj bi bile prostor neskončnih možnosti. Če ti obrazi, ki ti jih aplikacija ponuja, niso všeč, te za vogalom gotovo čakajo novi, boljši.
A izkušnje številnih slovenskih uporabnic kažejo precej drugačno sliko. Namesto občutka izbire se pojavlja občutek brezizhodnosti – kot da se vrtijo v istem krogu, z istimi profili, istimi obrazi in istimi zgodbami.
Morda vas zanima tudi:
- "Bila sva najlepši par, a vojna naju je ločila. Po 35 letih mi je mož rekel, da me išče moški brez roke ..." (resnična zgodba)
- "Žena ni vedela, da sem še vedno na liniji - ob tem, kar sem slišal, se mi je porušil svet" (izpoved moškega)
Na slovenskem Redditu je to temo nedavno ponovno odprl moški, ki ga je pogovor s samsko znanko napeljal na razmišljanje o tem, ali Tinder in ostale aplikacije za zmenke sploh še služijo svojemu namenu.
Takole je zapisal (skrajšano):
"Danes sem bil z mojo v bolj ženski družbi in govoril z znanko, pogovor je nanesel na njeno ljubezensko življenje in seveda aplikacije za zmenke.
Najbolj se je pritoževala nad tem, da so gor stalno eni in isti moški, ki si vedno znova delajo nove profile, ki so enaki kot prejšnji, 5 let uporabljajo iste fotografije. Bojda to ženske zmoti, ko že podrsa njegov profil v levo in se zopet pojavi njegov profil čez en teden.
Nekateri naj bi bili tam že dejansko 5 let ali več. Nekaj jih je prepoznala, ko je pred 5 leti iskala partnerja, šla potem v zvezo, ki se ni izšla in zdaj ponovno poskuša. In ugotovila je, da je bazen možnosti praktično enak, kot je bil!
S kolegicami so tudi ugotovile, da je gor par moških, ki jih že vse poznajo, ker so stalno tam, pa še nadležni naj bi bili – s par primerki ima vsaka kakšno zgodbo. Slovenija je majhna in tudi slab glas seže v deveto vas. Dragi fantje, če ste na dating aplikaciji 5 let, ženske to opazijo, sploh če se tako malo trudite, da uporabljate celo iste fotografije. Očitno bo treba nekaj spremeniti."
"Slovenski Tinder je mikroskopski"
Slovenija je majhna in digitalni prostor ni izjema. "Slovenski Tinder je mikroskopski. Par 1000 profilov, od tega večinoma polom," je zapisal nekdo.
Nekateri so cinično pripomnili, da je sicer morda tudi ženska iz zgodbe za koga "ves čas enak profil", če je po petih letih ponovno na Tinderju, a naj bi bila poanta zgodbe v tem, da se nekateri v petih letih niti enkrat ne potrudijo, da bi spremenili svoj profil in naložili kakšne nove fotografije.
Morda pa z namenom. "Če profil uporabljajo samo za iskanje kratkotrajnega seksa, očitno deluje," je predlagal nekdo.
Kakorkoli: v Sloveniji je očitno biti dolgotrajno samski ali pa končati dolgo zvezo in se ponovno znajti na zmenkarskem zemljevidu nočna mora. Če se iste fotografije, isti profili in iste zgodbe ponavljajo že leta, potem težava ni več zgolj osebna izkušnja, temveč sistemska.
Aplikacije za zmenke v majhnem okolju očitno hitro dosežejo svoj domet: bazen se zapre, algoritmi krožijo, uporabnice pa začnejo prepoznavati vzorce – in ljudi – hitreje, kot bi si želeli.
Morda zato rešitev ni v še enem novem profilu ali še eni fotografiji, temveč v premiku iz digitalne rutine. Več možnosti za iskrice je namreč na dogodkih, v novih družbah, prostorih, kjer se ljudje ne reducirajo na tri slike in kratek opis.
Aplikacije so lahko orodje, niso pa edini – in morda ne več najbolj učinkovit – prostor za iskanje bližine. Ko postanejo same sebi namen, je to morda znak, da je čas za spremembo strategije, ne zgolj platforme.
