"Vse to lahko prenesem, tudi ženino bolezen. Ni mi pa lahko sprejeti misli, da ..."
"Ženina bolezen mi je odvzela spolno življenje. Z nikomer se ne morem pogovorit o moji tegobi. Poročen sem preko dvajset let, otroci samostojni. Lahko rečem, da sem bil s svojo ženo srečen. Rad jo imam in nikakor je ne bi želel prizadeti. Pred nekaj leti je zbolela za hudo in neozdravljivo boleznijo, ki se naglo slabša. Sedaj že potrebuje pomoč pri hoji in vsakodnevnih opravilih. Jasno mi je, da sva si v cerkvi pred Bogom obljubila, da bova skupaj v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju … in res se po najboljših močeh trudim, da sem ji v oporo in pomoč.
Nisem nek sebičnež in razvajenec, jasno mi je, da življenje in zakon niso samo lepi trenutki. Vse to lahko prenesem, tudi ženino bolezen. Ni mi pa lahko sprejeti misli, da je najino spolno življenje, ki je bilo svoj čas zelo kvalitetno, sedaj dokončno zaključeno.
Žena se je kar dolgo trudila, meni na ljubo, a sedaj nimam več srca niti omenjati kakršnihkoli želja. Tudi mi ni lahko sprejeti misli, da je moje spolno življenje dokončno zaključeno. Sem zdrav in aktiven moški v srednjih letih in moj spolni nagon še nikakor ni umrl. Kako naj živim s tem, kako naj se pomirim s tem?" je za pomoč in nasvete prosil Slovenec.
Ne spreglej:
- "To je bila moja skrivnost! Zadnjič je mož prišel domov res nepričakovano, jaz pa v ..." (izpoved osramočene Celjanke)
- Ali res mora moški plačati vse, če ima višjo plačo? To pravijo Slovenke!
"V prvi vrsti je bilo tvoji ženi odvzeto spolno življenje, nikakor ne tebi. Ona ne more več uživati v spolnosti, ti še vedno lahko. Tako, da nisi ti tisti ta prikrajšan, ampak je ona," ga je okarala ena izmed žensk in nadaljevala: "Kot drugo, pa bi se o tem morala vidva pogovarjati, in če sta v redu, bi se že zmenila, kako dalje, očitno med vama ni dobre, iskrene komunikacije /.../"
Druga je kmalu zatem dodala: "Meni je tudi padlo v oči, da si zdaj nekako ti revež, ne pa ona, ki je bolna. Njo boli, ona fizično in psihično trpi, ti pa ne dobiš seksa, res grozno. In če bi bilo obratno, da si ti bolan, ona pa se bi sekirala, ker nima seksa, kako bi se počutil? Skupaj smo torej samo v dobrem, žalostno. Ne gre se zate, res ne, in če bi jo res ljubil, bi to vedel in čutil."
Kaj storiti, ko se znajdeš v takšni situaciji?
Najprej vedi, da tvoja čustva ne zmanjšujejo tvoje zvestobe ali ljubezni do partnerja. Nosiš dvojno breme - skrbiš za fizične potrebe partnerja in se spopadaš z izgubo intimnega odnosa. Povsem naravno je, da si želiš povezanosti, dotika in bližine, čeprav ti okoliščine to trenutno otežujejo, če ne celo onemogočajo. Zato je pomembno poiskati izhod za svoja čustva.
Pogovor s strokovnjakom, na primer s svetovalcem ali terapevtom, ti lahko prinese olajšanje. Lahko ti pomagajo predelati zapletena čustva, ki jih doživljaš, in morda raziskati načine intimnosti, ki ne vključujejo fizičnega vidika spolnosti. Nekateri ljudje ugotovijo, da jim lahko druge oblike bližine, kot so držanje za roke, skupni trenutki smeha ali preprosto skupna prisotnost, pomagajo, da se počutijo povezane.
Razmisli tudi o tem, kako bi lahko raziskal/-a svojo identiteto in našl/-a izpolnitev zunaj zakona. Vlaganje časa v hobije, prijateljstva in osebno rast je lahko način, da usmeriš svojo energijo in poskrbiš zase. To seveda ne more nadomestiti intimnosti, lahko pa v tvoje življenje vrne nekaj ravnovesja. Gre za edinstveno in težko pot, vendar na njej nisi sam/-a.
Veliko ljudi, ki so bili negovalci, je šlo skozi podobne izzive, obstajajo pa tudi podporne skupine in skupnosti, kjer se lahko odkrito pogovoriš in prejmeš spodbudo od drugih, ki razumejo, kaj doživljaš. Včasih so lahko celo anonimni spletni forumi, kot je zgoraj omenjeni, varen prostor za deljenje občutkov, ki jih morda drugje ne moreš izraziti. Sčasoma boš morda našel/-la načine, kako te potrebe uskladiti z resničnostjo, ki jo živiš, kar ti bo omogočilo, da se boš počutil/-a izpolnjeno, ne da bi zmanjšal/-a svojo predanost partnerju.
Pri vsem tem pa nikar ne pozabi na komunikacijo, ki je v takšnih situacijah še toliko bolj pomembna. "Dobra partnerja se znata dogovoriti o vsem, tudi o takih situacijah. Pogovori se z ženo in s samim seboj. To je po moje edina prava pot. Iskreno, z vsemi kartami na mizi in brez fige v žepu," je avtorju zgornjega zapisa svetovala neka ženska.
"Zase vem, da v takem primeru možu ne bi odrekala polnosti življenja, zame to sodi pod poglavje ljubiti partnerja, torej zanj želeti najboljše. Je pa vprašanje, ali bi se moral on v nekem trenutku boriti s svojimi moralnimi normami. Tu mu bi želela prav tako pomagati, vsekakor pa bi bilo to predvsem njegovo breme. Verjetno pa bi tudi jaz imela kdaj občutke tesnobe, ne glede na razumsko in odgovorno sprejeto odločitev," je še dodala.
"Najbolje bo, da se pogovoriš z ženo. Človek v svojem trpljenju včasih pozabi na najbližje. Morda bi bila pripravljena vložit več truda v tej smeri, če bi vedela, da tebi to trenutno največ pomeni. Intimna sta lahko na x načinov (seks dejansko ne spada tja in je prvotno namenjen razmnoževanju). Hkrati je popolnoma normalno, da v določenih primerih posameznik postavi na stran svoje želje in potrebe v skupno dobro. /.../" je bila podobnega mnenja druga.
Neki moški pa mu je na srce položil naslednje:
"Glede na to, da pišeš, da si imel in še imaš super ženo, super zakon, odrasle otroke … Naj te opomnim, da te v vseh teh letih zakona ni nikoli tako zelo potrebovala, kot te sedaj. Glede na to, da pišeš, da se ji zdravje naglo slabša … predvidevam, da bo tudi kmalu doživela svoj žalosten konec? Kakor koli … potrpi, zdrži, bodi ji 100% še dalje v oporo, ker ko je enkrat več ne bo, ti bo za prevaro v času njenega življenja zelo žal.
Marsičemu se ljudje odpovejo, da pomagajo svojim najbližjim. Ne pozabi, da je ona izredno vesela, ponosna in psihično močnejša, ker ve, da ji stojiš ob strani, ker te izredno potrebuje. Potrpi, bodi ji v oporo. Ko bo na žalost enkrat umrla, si pa najdi nekoga za potešitev. Ampak jaz bi bil zelo žalosten, če bi moj prijatelj prevaral ženo, ki je hudo bolna. Skoraj zagotovo bi ga odpikal iz kroga prijateljev."
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić
