Zaupanje, zasebnost in občutek varnosti so ključni – še posebej, ko se vključijo družinski člani, ki menijo, da vedo bolje. Ena bralka je delila zgodbo, ki je pokazala, kako tanka je meja med skrbjo in popolnim posegom v zasebnost.
"Medtem ko sem dojila pri svojih tastu in tašči doma, sem opazila, da Alexa ves čas sveti z zelenim obročem. Poguglala sem: ‘Aktiven Drop In. Nekdo je povezan. Posluša.’ Ozrla sem se okoli sebe in na polici zagledala torbico. Bila je rahlo odprta. V notranjosti – majhna leča, usmerjena natančno proti stolu, kjer sem dojila sina.
Ne spreglejte:
Ko sem vprašala taščo, je obledela. Potem je rekla nekaj, kar me je dobesedno ohromilo: 'To ni zame. To je za otrokovo varnost. Šele začenjaš in me skrbi. Včasih se vključim v Alexo, samo da preverim, če je vse v redu.'
Samo strmela sem vanjo, brez besed. Ona pa je zavzdihnila, kot da sem jaz tista, ki pretirava. 'Ah, ne bodi tako dramatična,' je rekla. 'Samo želela sem se prepričati, da ga pravilno dojiš.' Takrat sem opazila njen telefon na pultu. Zaslon se je prižgal — v živo sem videla sebe, kako sedim v tistem stolu.
Snemala me je. Poslušala. Vsakič, ko sem dojila svojega otroka. Ko sem povedala možu, kaj sem odkrila, ga to sploh ni presenetilo. Branil jo je: 'Saj je njegova babica,' je rekel. 'Samo pomaga ti. Ima več izkušenj kot ti.'
Od takrat vse podoživljam v glavi – njene besede, tisto kamero, njegov odziv. Morda oni to vidijo kot skrb, jaz pa kot nadzor. Je to normalna babičina skrb ali popolnoma prestopljena meja? Sem pretiravala?"
Novo na Metroplay: Investitorka v Pradi: Kako v nekaj letih od 0 do 15 milijonov evrov? I Petra Parovel