Zgodbe o toksičnih taščah, napetih odnosih in nenadnih izselitvah poudarjajo, kako pomembne so meje, stabilnost in zaščita tvojega miru.
"Pred približno letom dni je tašča predlagala, da se z možem preseliva k njej. Najemnina naju je ubijala in rekla je, da bi bilo pametno varčevati pri njej doma, medtem ko se pripravljava na "naslednjo življenjsko fazo". Iskreno, ni bilo popolno, a sva se strinjala.
Preskočimo na prejšnji teden – ugotovim, da sem noseča. Bila sem živčna, a hkrati zelo navdušena. Usedli smo se s taščo, da ji povemo novico, pričakovala sem vsaj nekakšen vesel odziv. Namesto tega pa je prekrižala roke, me pogledala naravnost v oči in rekla nekaj takega: "Nočem vzgajati še enega otroka pod svojo streho. Ne moreta več ostati tukaj."
Ne spreglejte:
- Ženska intuicija je v resnici veliko več kot "gut feeling" (študija razkriva mehanizem, ki se skriva za tem)
- "Stara sem 47 in pred menoj je najtežja odločitev v mojem življenju - ne vem, če sem tega zmožna" (klic na pomoč Slovenke)
Emm ... kaj?? To me je zadelo kot tovornjak. Počutila sem se osramočeno, presenečeno in iskreno povsem strto. Zgrabila sva svoje stvari in se zatekla k prijateljem, ki so na srečo izjemno podpirajoči.
Teden dni kasneje me tašča pokliče kar tako, naenkrat, in joka. Rekla je: "Oprosti, zmedla sem se. Že zdaj mi je hudo, da vaju ni tukaj." In zdaj sploh ne vem, kako se počutim.
Del mene bi rad sprejel opravičilo in šel naprej, ker vem, da ljudje včasih v afektu odreagirajo napačno. Ampak drug del mene si misli ... kako lahko vržeš ven svojo nosečo snaho in lastnega otroka zaradi novice, zaradi katere bi morala biti vesela? To se mi zdi kot ogromna izdaja in ne vem, ali lahko to kar tako pometem pod preprogo."
Povzeto po Bright Side
