"Sploh ne vidim rešitve, že pred samo seboj mi je nerodno, kaj šele pred drugimi" (izpoved Ljubljančanke)

"Tako je mukotrpno že vse skupaj. Sploh ne vidim rešitve, že pred samo seboj mi je nerodno, kaj šele pred drugimi. Ko sem sama in nisem vpeta v noben odnos in čustveno obremenjena, je še ok. Mislim, da mi gre. Takoj, ko mi naklonjenost pokaže moški, ki je tudi meni všeč, pa se začne ... Pa naj bo to vezani, poročeni, samski, ni važno, samo, da mi nameni pozornost, da mi da občutek, da sem nekaj posebnega, sem zaljubljena v dveh dneh. Lepe besede, nasmeh, prijaznost (iskrena ali navidezna) me takoj omehčajo.

Sprva mi ti moški povzročijo adrenalin, vznesenost, občutek, da sem še zaželjena. Ampak zatakne se, ker zelo kmalu začutim tako praznino v sebi, da mi gre kar na jok, tako padem v to notri, da razmišljam samo še o tem.

Oni seveda ne, največkrat sem jim samo razvedrilo, ne pomenim jim nič, jaz pa že sanjarim o čustvih. Tako si želim, da bi me imel en moški končno rad. Da padem na vse puhlice, zgleda to prav zavohajo. In tako vedno znova trpim. Mislim, da ne gre tu za ljubezen do teh moških, ampak v resnici tako hrepenim po ljubezni, da vse to projeciram na prvega, ki pride mimo in mi je všeč. So pa tu še druga dejstva.

Odrasla sem ob odsotnem očetu, tiktaka mi biološka ura. Tako me popada panika, da se je začelo to kazati z izbruhi v odnosih. Če čutim, da me kdo izkorišča, kar ven padem, povem tej osebi svoje. Po tem se počutim še slabše.

Mislim, da je lažje biti samski in ne biti intimen, kot biti intimen s človekom, ki nikoli ne bo tvoj in te kontaktira samo, kadar se mu zljubi. Če imaš težave v življenju, se v tem primeru počutiš še bolj praznega kot bi se sicer. Vem da sem težka oseba in da je težko to brati. Na ven se hočem prikazati kot samostojna, močna ženska, slej kot prej pa vsi vidijo moj pravi obraz. To so nakopičeni kompleksi, travme in mi moški samo nastavljajo ogledalo," je na priljubljenem forumu iskreno zapisala Slovenka.

Ne spreglej:

• Kaj narediš, ko slutiš, da je tvoj partner gej, pa tega noče priznati? (Tukaj najdeš odgovor)
• "Moja tašča je super ženska, rada pomaga, ni škodoželjna, a na živce mi gre, ker ves čas ..." (klic na pomoč Celjanke)

Spodaj preberi odgovor, ki ga je dobila od ženske, ki se je nekoč znašla v podobni situaciji. Morda bo v pomoč in navdih tudi tebi.

"Hej, berem, kot bi prebirala svoje besede pred kakšnim letom ali dvema. Sem bila v identični situaciji in sita teh nezdravih odnosov, kjer samo čakam, da me pokliče, se mi javi. Vsi moški, ki sem jih v tistem obdobju spoznala, so se ravnali po istem vzorcu, kot ti zgoraj opisuješ, jaz pa sem ravnala enako, kot ti. V bistvu pa sem se zadovoljila z najmanj, kar so mi lahko dali, ker sem zaradi odsotnega očeta v otroštvu nenehno iskala moški lik, ki mi da čisto malo pozornosti in 'ljubezni', pa je mojemu vzorcu to zadostovalo, moj um pa se je zavedal, da želim in si zaslužim več.

Danes sem v srečni zvezi, v zdravem odnosu, kjer dobim točno to, kar rabim in si zaslužim, kar pričakujem in kar tudi dajem. Kako sem prišla do tega?

Prvi korak je ta, da si priznaš, da nekaj v odnosih ni OK in da ozavestiš svoje ravnanje ter ravnanje teh moških, ki jih spoznaš. Torej prvi korak si že naredila, v bistvu tudi drugega, ker poznaš izvor svojega ravnanja, ki očitno izhaja iz otroštva. Zdaj je na tebi, da ta vzorec spremeniš, spremeniš svoje navade, svoje odzive, svoje razmišljanje, kdaj pa kdaj stopiš iz te svoje cone udobja in odreagiraš drugače, kot si do sedaj.

Vse tisto, s čimer lahko shajaš in kar ti je na tebi všeč, pa sprejmi tako, kot je, ker je to čisto OK, da si takšna, kot si. Vzemi si čas zase, uživaj sama, spoznaj sebe, svoje želje in vrednote. Bodi samozadostna in ne živi za to, da te bo osrečil moški, osrečiti se moraš najprej sama. Ta pričakovanja, da spoznaš boljšega, daj začasno na stran, naredi seznam, kaj želiš v odnosu, česa ne želiš in kaj ti daješ ter kaj ti počneš narobe. Tvoj bodoči partner ne bo prišel v življenje zato, da nadomesti tvojega očeta iz otroštva.

Tvoj bodoči partner ti bo stal ob strani, te podpiral in motiviral, hodil bo ob tebi. In ko boš to dojela, udejanila in ozavestila, takrat začni spoznavati ljudi.

Ugotovila boš, da so ta nova poznanstva drugačna od prejšnjih, da se je krog, za katerega se zanimaš, spremenil, da spoznavaš takšne ljudi, ki jih želiš v svojem življenju in ki želijo tebe. Biološka ura naj tiktaka, bolj kot boš silila v to, da se ti mudi, težje boš realno spoznala partnerja, ki bo popoln zate. Življenje včasih preseneti, samo pustiti mu moraš. Od tu dalje pa verjamem, da se boš znašla, 😉" ji je na srce položila ta.

Pa ti, se strinjaš z napisanim? Bi ji svetovala kako drugače?

Zdi se, da se je znašla v krogu, v katerem začetna naklonjenost moških prinaša vznemirjenje in upanje, ko pa se ne razvije v nekaj globljega, se avtorica počuti prazno in razočarano. Odsotnost očeta in pritisk biološke ure verjetno prispevata k temu, kako hitro se naveže in kako zelo si želi potrditve. Razumljivo je, da si želit ljubezni, a ko se ta ne uresniči, se pojavijo tisti globoki občutki praznine in razočaranja.

A to ni odraz njene vrednosti, ampak bolj nerazrešenih čustvenih potreb iz preteklosti. Ti moški morda zrcalijo nazaj negotovosti ali strahove, ki so bili prisotni že dolgo časa. Draga avtorica zapisa, zaslužiš si razmerje, ki bo pristno in izpolnjujoče, a da bi to dosegla, boš morda mroala raziskati in pozdraviti te temeljne rane. Osredotočanje na to, kaj resnično potrebuješ zunaj razmerja, je lahko prvi korak k prekinitvi tega kroga.

Novo na Metroplay: "Vsak od nas kdaj pogleda oglase, tudi sam jih. Vedno sem zgrožen nad cenami" | Simon Maljevac