Vse več staršev se sooča s tem, da jih njihovi odrasli otroci obravnavajo kot samoumevno pomoč, in ko postavijo meje, sledijo izbruhi, občutki krivde in celo grožnje. Ena babica pa se je odločila, da bo tokrat rekla “dovolj”.
"Stara sem 67 let in sem delala 45 let. Moja hči mi vsak petek pripelje svoje otroke z besedami: ‘Saj nimaš drugega za početi!’ Ko sem si en vikend želela vzeti prost dan, je začela kričati: ‘Potem jih pa ne boš več videla!’
Zato sem poskrbela, da je držala svojo obljubo – in rezervirala dopust. Njena reakcija? Popolna norost. Poklicala je celo policijo in prijavila, da sem “zapustila vnuke”, ker ni našla nikogar drugega, ki bi jih pazil.
Ne spreglejte:
Ko je policist prišel preverit, je bil povsem zmeden, ko je ugotovil, da sem preprosto na načrtovanem dopustu in da nimam nobene pravne obveznosti varovati otrok. Moja hči me je predstavila kot neodgovorno skrbnico, v resnici pa je šlo za odraslo žensko, ki ni zmogla poskrbeti za svoje otroke en sam vikend.
Najbolj me je prizadelo, ko sem izvedela, da s svojim možem zapravljata za drage večerje in vikend izlete – vse to zato, ker imata doma brezplačno varstvo kadarkoli si zaželita. Ko sem se vrnila s potovanja, me je pričakala gora jeznih sporočil, v katerih me je zmerjala s sebično, me obtoževala, da sem ji “uničila življenje”, in da sem “grozna babica”, ker sem izbrala dopust namesto “družinske dolžnosti”.
Najhuje pa je bilo spoznanje, da sem v njenih očeh obstajala samo še kot oseba, ki ji olajša življenje. Po vseh letih dela, žrtvovanja, pomoči med šolanjem in skrbi, sem zanjo postala samo še – varuška.
Svoje vnuke imam neizmerno rada, vendar ne bom več dovolila, da me lastna hči obravnava kot osebje brez pravic. Rada bi ohranila odnos z njimi, a moram postaviti jasne meje z nekom, ki me vidi le kot vir – ne kot človeka."
