"Postala sem sumničava do hčerke - iskreno, bojim se, da bi izvedela nekaj, česar si ne želim" (izpoved slovenske mame)

5. 1. 2025
Deli
Mama je sumničava do hčerke, saj si privošči veliko več, kot ji lahko doma nudijo. (foto: Profimedia)
Profimedia

"Žal ji ne verjamem ... Skrbi me, da bi lahko počela kaj nevarnega ali celo nezakonitega."

"Ko sem zadnje mesece opazila, da si moja hčerka, srednješolka, privošči precej več, kot ji doma lahko namenimo, sem postala sumničava. Nova oblačila, kozmetika, čevlji, skoraj vsak večer zunaj. Ko jo povprašam, od kod ji denar, mi mirno odgovori, da inštruira sošolke, ki ji za to plačujejo ali ji celo kaj kupijo. A žal ji tega ne verjamem. Blokirala me je na socialnih omrežjih, zato nimam vpogleda v njen svet.

Pomislila sem, da bi jo dala zasledovati ali pa si ustvarila lažni profil in poskušala izvedeti, kaj zares počne. Iskreno, bojim se, da bi izvedela nekaj, česar si ne želim. Skrbi me, da bi lahko počela kaj nevarnega ali celo nezakonitega.

Zaenkrat nisem povedala možu, ker ga poznam, hitro bi izgubil potrpljenje in bi se situacija lahko samo še poslabšala. V šoli se sicer dobro znajde, njene ocene so v redu, kar me še bolj bega. Ima kdo morda boljšo idejo, kako razjasniti situacijo brez velikih prepirov in pretirane drame?" se je po pomoč na priljubljeni forum obrnila slovenska mama.

Ne spreglej:

"Moj pristop je bil vedno odkrit pogovor. Odkrito se pogovori s hčero o svojih strahovih, njeni odgovornosti in posledično tvoji zanjo. Če sama služi in hodi zvečer ven, mora tudi razumet, da dokler je mladoletna, si ti odgovorna zanjo in njena dejanja. Lepo ji razloži, če ti bo lagala, imaš pa problem, vzgojni, ki ga bo težje popravit," ji je prijazno svetovala že izkušena mama.

Kako reagirati, če se kot starš znajdeš v podobni situaciji?

Razumljivo je, da si zaskrbljena zaradi vedenja svojega otroka, zlasti kadar se stvari ne ujemajo. Najboljši način, da se tega lotiš, je - kot je predlagala že mamica zgodaj - miren in odprt pogovor. Izberi trenutek, ko sta oba sproščena, in otroku povej, da si opazila, da si v zadnjem času lahko privošči nove stvari, kar je v tebi vzbudilo radovednost. Uporabi izjave z "jaz", kot so: "To sem opazila in želim bolje razumeti," da se ne bo počutil obrambno.

Zagotovi mu, da tvoja skrb izhaja iz ljubezni in skrbi, ne iz obsojanja. Če omeni inštrukcije (ali kakšno podobno pomoč) kot svoj vir dohodka, ga o tem povprašaj bolj splošno in posredno - katere predmete poučuje, kako razporeja svoj čas ali kako išče učence. Tako boš lažje ugotovila, ali se zgodba tvojega otroka ujema z dejanskim stanjem.

Namesto da se zatečeš k ustvarjanju lažnega profila ali ga zasleduješ na spletu, razmisli o tem, da ga neposredno vprašate, zakaj te je blokiral na družabnih omrežjih. Vprašanje lahko formuliraš takole: "Počutim se nepovezano s teboj, ker ne vidim, kaj se dogaja v tvojem svetu. Ali se lahko o tem pogovoriva?" Če se bo pripravljen odpreti, bo to morda pripomoglo k ponovni vzpostavitvi zaupanja.

Morda boš želela vključiti tudi zaupanja vredno odraslo osebo, na primer sorodnika ali šolskega svetovalca, ki se lahko z otrokom nevtralno pogovori, če meniš, da skriva nekaj resnega. Nazadnje, čeprav je razumljivo, da se morda obotavljaš povedati partnerju, se je vredno z njim premišljeno pogovoriti, da bosta lahko nastopila enotno in se skupaj lotila situacije.

Za božič je družini podaril DNK test in razkril dolgo zakopano družinsko skrivnost: "Ko smo odprli darila, je mama začela jokati ..."

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem