Delo na daljavo naj bi temeljilo na zaupanju in rezultatih, ne pa na utripajoči programski opremi, ki spremlja vsak tvoj premik kot varnostna kamera. Boli, ko se trudiš po najboljših močeh, pa ti še vedno očitajo lenobo. A včasih resnica ne potrebuje kričanja – dovolj je, da jo mirno pokažeš.
"Prejela sem e-pošto: 'Vaša aktivnost miške kaže le 4 ure dela včeraj.' Odgovorila sem, da sem imela sestanke in globoko delo brez klikanja. Šef mi je hladno rekel: 'Podatki ne lažejo — vrnite se v pisarno.' Samo nasmehnila sem se.
Ne spreglejte:
Naslednje jutro sem natisnila vse: zapise sestankov, dnevnike klicev, projektne mejnike in sporočila s strankami — dokaz, da sem delala več kot devet ur. Položila sem jih na njegovo mizo in v kopijo e-sporočila vključila kadrovsko službo, skupaj s posnetki zaslona in časovnimi žigi. Šef je pobledel. Ni se opravičil. Samo zamomljal je: 'V prihodnje poskusite več premikati miško.' Mirno sem mu rekla: 'V prihodnje prosim merite moje delo po rezultatih — ne po času neaktivnega kurzorja.'
Nisem se prepirala. Samo odšla sem in nadaljevala z delom.
Od takrat je v pisarni nekoliko napeto. Sodelavci so mi tiho čestitali, da sem si upala izpostaviti težavo, a vodstvo me opazuje z distance. Ne želim izpasti uporniška. Želim biti profesionalna, a hkrati zaščititi svoj notranji mir. Samo želim, da me obravnavajo kot človeka – ne kot robota s senzorjem za miško."
Povzeto po Bright Side
