Življenje v blokih ima tako svoje prednosti kot slabosti. Vzdrževanje je lažje kot v hiši in v teoriji življenje z več ljudmi na istem območju pomaga krepiti občutek skupnosti – vendar pa se prav sobivanje s sosedi pogosto spremeni v preizkušnjo potrpežljivosti.
Če imamo srečo, so tihi zavezniki, ki jih pogosto niti ne opazimo, se pa nanje lahko obrnemo s prošnjo za zalivanje rož, ko smo na dopustu ali z njimi občasno poklepetamo na hodniku – ali pa postanejo nevidni sovražniki, ki s hrupom, prepiri ali preprosto z načinom življenja vdrejo v naš vsakdan.
Morda vas zanima tudi:
- "Snaha je želela, da tudi jaz postanem veganka - pokazala sem ji, da imam svoje meje" (zgrožena izpoved tašče)
- "Želela sem prestaviti poroko in njegov odziv je bil zadnji alarmni znak, da moram oditi"
Slednje se je zgodilo tudi mlademu moškemu, ki je z dekletom mirno užival v lastnem stanovanju, dokler se nad njim ni naselila mlada družina. S prihodom novih sostanovalcev se je njegov tih in urejen vsakdan obrnil na glavo, o čemer se je potožil na priljubljenem forumu Reddit.
"V tem bloku živim že 5 let. S punco. Do letos aprila ni bilo težav - super sosedje, vljudni, strpni, vedno pripravljeni pomagati. Tudi sosedje nad nama so bili super - kljub temu da so imeli 2 otroka, nikoli niso zganjali hrupa. Seveda se kdaj kaj sliši, vendar nič takega, za kar bi se pritoževal.
Letos aprila pa so se nad mano vselili novi ljudje. Par z enim otrokom. In to je živa katastrofa. Sliši se razbijanje, metanje stvari v tla. Dobesedno ob 6h zjutraj naprej - ne vem, ali se ta otrok vozi z rolerji gor ali kaj dela? Skratka … katastrofa. Tudi ko človek pride domov - hrup, butanje, metanje stvari. Da za vikende ne govorim," našteva.
Seveda je šel vljudno do sosedov in jih prosil za več obzirnosti, a je naletel na gluha ušesa. "Odgovor je bil nekako v stilu: mi imamo otroka! Ne morem pomagati! Preseli se v hišo! Skratka, pokazali niso nič razumevanja. Večkrat sem jih zelo vljudno prosil, ampak nič ne pomaga. Po mojem delajo še več hrupa, saj zdaj tudi vrtajo v stene ob 10h zvečer, razbijajo do 12h ponoči, mečejo stvari v tla. Mislim, da ni pol ure na dan miru. Zelo rad imam to stanovanje, ki sem si ga težko prigaral, ampak mi te res že načenjajo živce - da ne govorim o partnerki, ki bo en dan ponorela. Ne vem, kaj storiti: klicati policijo in izpasti totalen bedak? Ali pač preprosto začneva gledati hiše ali stanovanja v najvišjih nadstropjih. Ker res … tole je katastrofa. Ima kdo kakšne izkušnje in je rešil? Na nek normalen način?"
Oko za oko?
Sodelujoči v debati so se v glavnem razdelili na dva tabora: nekateri so mu svetovali, naj v primerih, ko se hrup pojavlja po deseti uri zvečer ali pred šesto zjutraj, vztrajno kliče policijo in prijavlja motenje – več prijav ko bo, bolj bo zaleglo.
Drugi so dejali, naj glede na to, kako nerazumen je sosed, vrne 'po svoje'. To pomeni navijanje glasne glasbe v času, ko otrok spi, 'butenje' z metlo ob strop, razbijanje po ceveh radiatorja, glasno sesanje in podobno. Kar nekaj jih je delilo svoje izkušnje s takšnimi situacijami.
"Jaz sem imel tako situacijo in sem začel nazaj igrati grdo igro. Počakal, da so šli spat, metlo v roko in nekajkrat počil gor v strop, da se je otrok zbudil ob enih zjutraj. Ko sem šel v trgovino, sem jim malo na domofon pozvonu, da je le nekdo moral vstat iz kavča pa se oglasit nikomur itd. Sem se obnašal otročje? Ja. Je pomagalo in izboljšalo situacijo? Ne, sem pa lažje spal, vedoč da jim grem prav tako na živce kot oni meni."
"Imam isti problem ... nad mano se je vselila družina, otrok nabija po tleh cele dneve. Ker besede ne zaležejo, jih zafrkavam nazaj. Malo butam po vertikali, ko grejo spat. Če delajo hrup na terasi, pa prižgem en debel džojnt, pa naj vohajo. Je pa res, da v stanovanju živim še maksimalno eno leto, potem grem v hišo in mi je postalo vseeno za odnose."
Vodič za reševanje težav s sosedi
Če se soočate s podobnimi težavami, vas morda mika, da bi tudi sami naredili kaj podobnega in tako dobili vsaj majhno zadoščenje. A obstaja verjetnost, da se bodo odnosi na tak način še poslabšali. Kaj torej lahko storite, ko vam sosedi načenjajo živce?
1. Najprej preverite dejstva
Pogosto se hrup ali motnja zdi hujša, kot je v resnici. Zapišite si, kdaj in kako pogosto se težava pojavlja – tako boste imeli jasnejšo sliko.
2. Opozorite mirno
Sosedje velikokrat niti ne vedo, da motijo druge. Kratek, vljuden pogovor – brez obtoževanja in v trenutku, ko niste razburjeni – lahko veliko spremeni.
3. Predlagajte rešitev
Če gre za hrup, predlagajte dogovor o času tišine. Če gre za smeti, parkiranje ali kaj drugega, omenite praktično rešitev, ki bi ustrezala obema stranema.
4. Obrnite se na upravnika ali hišni svet
Če dogovor ne uspe, se obrnite na upravnika. Ta ima orodja za formalno opozarjanje stanovalcev in reševanje sporov.
5. Dokumentirajte težave
V primeru dolgotrajnih težav vodite zapiske, fotografije ali zvočne posnetke – to vam lahko pride prav, če se spor zaostri.
6. Pravne poti naj bodo zadnja možnost
Če so motnje resne in trajne (npr. stalni hrup ponoči), razmislite o prijavi pristojnim organom. A to naj bo skrajni korak, saj dolgoročno oteži sobivanje.
Novo na Metroplay: 5 preprostih feng šuj trikov za I Tanja Glažar