Veganstvo je vse bolj razširjeno, zato lahko nesoglasja glede hrane hitro prerastejo v globlje konflikte o spoštovanju in vrednotah. Ena od naših bralk nam je zaupala svojo zgodbo, v kateri je doživela prav tovrstno napetost.
"Moje ime je Patricia, stara sem 66 let in sem vdova. Pred kratkim sem se po upokojitvi preselila k sinu, ker sem se v svoji hiši počutila osamljeno. Problem je v tem, da je moja snaha veganka. Že na začetku sem ji povedala, da potrebujem meso in da mi je pomemben del vsakodnevne prehrane. Njena reakcija pa me je šokirala. Rekla mi je: "Moja hiša, moja pravila! Pokaži malo spoštovanja!"
Prvih sedem dni sem jedla samo njene veganske obroke. Po enem tednu pa sem se odločila, da bom naredila nekaj zase. V nedeljo sem pripravila žar na dvorišču in povabila nekaj novih prijateljev iz soseske, ki so približno mojih let. Ko je snaha zagledala druženje na vrtu, je bila tiho. Olajšano sem si oddahnila, ker ni naredila scene.
Preberite še:
- "Želela sem prestaviti poroko in njegov odziv je bil zadnji alarmni znak, da moram oditi"
- "Ko je tašča izrekla to, sva ji za vedno prepovedala videvati vnuka" (iskrena izpoved)
Toda tisto noč me je skoraj zadela kap. Ko sem prišla v predsobo, sem zagledala svoj kovček, pripravljen pri vhodnih vratih. Moj sin me je objel in mi mirno povedal, da me bo odpeljal nazaj v mojo hišo. Rekel je: "Mama, to je hiša moje žene, ne tvoja. Nespoštovanje njenih pravil je meja, ki je ne bi smela prestopiti."
Bila sem uničena. Rekla sem mu, da bom poklicala taksi, a sem mu tudi jasno povedala, da bo moral živeti z dejstvom, da je svojo mamo postavil na cesto.
Ne morem mu odpustiti. Namesto da bi zagovarjal samo svojo ženo, bi moral poiskati rešitev, ki bi spoštovala naju obe. Vem, da moj sin ljubi meso, a ga je opustil samo zato, da bi sledil njenemu življenjskemu slogu. To je bila hiša mojega sina. Menim, da bi morala imeti vsaj malo svobode, da živim po svoje. Zdaj pa se sprašujem – kaj naj storim?"
