Še tako pogosto lahko ponavljamo, da je samskost ravno tako legitimna izbira kot biti v zvezi in kažemo na primere samskih ljudi, ki živijo veliko bolje in bolj kakovostno kot tisti v zvezi — osnovnih človekovih potreb po ljubezni in bližini se ne da zatreti. In morda je to v dobi, ko prevladuje individualizem in ko lahko kupimo praktično vse, razen ljubezni, še toliko bolj očitno kot kdaj prej.
O tem priča tudi izpoved mlade ženske, objavljene na platformi Reddit. Na skupnost se je obrnila, ker je postalo težko zadrževati čustva v sebi, njena objava pa je resnično srce parajoča.
Morda vas zanima tudi:
- "Vedela sem, da se ne bi smela poročiti z njim, pa sem to vseeno storila, zdaj pa ..." (resnična izpoved)
- "Včasih je bila zame popolna, zdaj je ne prepoznam več – bi moral zaradi tega prekiniti razmerje?" (izpoved mladega moškega)
"Pozdrav vsem, to pišem, ker mi je nocoj preprosto pretežko vse držati v sebi. Nisem sama na svetu — imam prijatelje, družino, ljubezen okoli sebe. Pa vendar … ko ponoči ležem sama v posteljo ali ko gledam film brez kogarkoli ob sebi, me osamljenost stisne tako močno, da komaj diham," je zapisala.
"Moja koža je dobesedno lačna dotika. Telo hrepeni po objemu, po toplini nekoga ob meni. V prsih nosim težo, ki je ne znam več nositi. V sebi imam toliko ljubezni, a je nimam komu dati. Toliko nežnosti, ki čaka, da bo vrnjena. In ja, mislim na tisto romantično ljubezen — tisto, ki te naredi živega in toplega od znotraj. Ne vem, ali iščem tolažbo, nasvet ali samo nekoga, ki bo razumel. A nocoj se je v meni preprosto nekaj zlomilo. Hvala vam, ker berete."
Iskanje strasti
Marsikdo se je našel v njenih besedah. "Razumem te", je zapisal nek uporabnik. "Jaz sem nedavno prekinil dolgo zvezo in do trenutka, ko ležem v posteljo, je vse v redu. Dan si že zapolnim z obveznostmi in neumnosti. Ampak v postelji ne morem nič, ta del je najhujši."
Nekateri so ji predlagali, naj si omisli hišnega ljubljenčka: niti približno ni isto, vseeno pa ji lahko prinese ljubezen in vsaj približno pomaga premagati osamljenost. Obenem pa se sprehajalci psov, denimo, pogosto najdejo med sabo in lahko še na takšen način spozna nekoga.
Drugi so predlagali iskanje svoje strasti — nečesa, kar jo bo tako izpolnjevalo in gnalo naprej, da pomanjkanja romantičnih čustev v svojem življenju pravzaprav sploh ne bo več občutila.
Nekdo je zapisal takole:
"Imam petdeset let in več celih življenj za sabo. Povedal ti bom odgovor, ampak ne bo deloval, če ga ne želiš slišati. In ni priljubljen, ker ne obstaja čarobna paličica. A izkušnje mi pravijo, da je resničen — ne le moje, temveč tudi izkušnje številnih ljudi, s katerimi sem bil v stiku v zadnjih tridesetih letih.
Če ne naletiš povsem po naključju na tistega pravega — kar je seveda vedno mogoče in na kar moraš biti pripravljena — je edina prava pot, da se temu približaš, ta, da v življenju najdeš nekaj, do česar čutiš strast, in se temu popolnoma predaš.
Ni nujno, da je to isto kot tvoj poklic, dokler tvoj poklic ni tvoj vsakodnevni pekel. Če je, potem to najprej nujno spremeni. Če pa ni — ali če še ne delaš, ali če tega še nisi našla — se spusti v nekaj, kar ti veliko pomeni, nekaj, kjer lahko vedno znova preizkušaš svoje meje, kar te veseli do te mere, da si lahko predstavljaš, da bi ti to zapolnjevalo življenje; da bi, tudi če bi ostala sama, tvoj svet še vedno imel smisel.
V trenutku, ko to najdeš in občutiš tisto izpolnjenost, bi si upal staviti, da se ti bo zgodila velika ljubezen — oseba, vredna vsega. In potem pride odločitev: ali ti je pomembnejši on in vajin odnos ali ta tvoja strast? Ker oboje ne more biti na prvem mestu.
Morda si misliš: 'Ampak če bi zdaj srečala nekoga, vem, da bi izbrala njega.' Ja, ampak ravno v tem je stvar — zaradi nekega kozmičnega obrata se to ne bo zgodilo, dokler ne boš imela nečesa, zaradi česar si srečna sama s seboj. Prava ljubezen ni kemija, ampak odločitev, za katero sledi proces prilagajanja drug drugemu — proces, v katerem oba z veseljem žrtvujeta svoje dragulje. Če pa nimaš draguljev, ni žrtvovanja. In če ni žrtvovanja, ni niti prave ljubezni."
Pomembno je tudi vedeti, da se človeški dotik, nežnost, občutek sprejetosti ne pojavljajo samo v romantičnih razmerjih. Negovati je treba prijateljstva, pogovore, večerje, stike s sorodniki, skupnostmi. Bližina ima veliko oblik in vsaka izmed njih pomaga graditi sposobnost dajanja in sprejemanja ljubezni.
