"Je kakšen drug način, da ji stopim na prste vsaj malo? Ali pa naj si priznam, da sem bil nategnjen."
"Bila sva par 6 let. Živela vsak zase. Oba že starejša, preko 50 let štejeva, torej bi naj bila oba razumna in kulturna ter civilizirana v odnosu.Pred 3 meseci je gospa končala razmerje z mano, in to kar po priporočeni pošti, s pismom, v katerem se zahvaljuje za vse, kar sem dal, ji nudil in ji spremenil življenje na boljše, ampak da se ne vidi več v vsem tem ter da naj je ne iščem, ker ona odhaja v neznano v lepši jutri.
Zadnje pol leta sem nekako slutil, da se nekaj plete, da ni več, kot je bilo, predvsem so ji pa razmere s tem Covid-19 najbolj odgovarjale, saj je to resnično izkoristila in me dejansko socialno distancirala od vsega, predvsem pa od sebe, ter v miru lahko izpeljala svoje plane in načrte. Ja, [to je bil, op. a.] načrt, v to sem sedaj prepričan. Ni problem razhod, konec veze se pač zgodi, nisva ne prva ne zadnja. Vse to razumem in nimam težav s tem. Problem imam z načinom [na katerega je to storila, op. a.] (po pošti).
Po 6 letih torej nisem bil vreden, da se usede in pove v obraz. Načina, ki ga od neke ženske, ki se navsezadnje ima za neko ugledno gospo in damo pri svojih 56 letih in z svojim s.p., pač nisem pričakoval, še posebej, ker dobro ve, kaj vse in koliko sem jaz pripomogel k vsemu temu, kar je in kar ima sedaj. Načina, da končaš razmerje po pošti, isti trenutek zablokiraš vse številke, oddideš nekam v neznano za mesec dni, se skriješ, onemogočiš kontakt, a hkrati vsem naokoli v njeni bližini natrosiš kup laži in izmišljenih zgodb o meni.
In ko se je po mesecu dni vrnila domov od neznano kje, sem na miren način od nje hotel samo stvari, ki so ostale pri njej in so bile kupljene z mojim denarjem, stvari, ki sem jih jaz prinesel njej, stvari, s katerimi sem ji pomagal tisti trenutek in predvsem sem hotel nazaj vsaj denar, ki je ostal pri njej. Moj denar, ki sem ga hranil pri njej, nekako spravljal na kupček za poletne dni in skupen dopust, ki ga je enostavno obdržala, prav tako tudi vse ostale stvari, ki so tam moje.
Na moje prošnje po pogovoru o tem, kaj in kako se bova dogovorila z denarjem in stvarmi, se ni odzivala, ne tako ne drugače. Zato sem šel osebno k njej, jo poiskal v njenih poslovnih prostorih, da se pogovorim in jo vprašam o tem, vendar je v trenutku, ko me je zagledala in [v odgovor, op. a.] na moje vprašanje, kaj je z denarjem in mojimi stvarmi, poklicala policijo, me prijavila za vznemirjanje in nadlegovanje ter mi medtem ko sva čakala na prihod policije, jasno in glasno povedala, da mi ne da ničesar nazaj, [češ, op. a.] kaj ji pa morem, da se je tako ona odločila in da z mano več ne želi imeti kontakta.
Ob prihodu policije je bil narejen zapisnik, prijave niso [naredili, op. a.], vendar so mi jasno dali vedeti, da gospa ne priznava ničesar mojega, da je izjavila, da nima ničesar in da mi nič ne dolguje ter želi, da je ne vznemirjam več. Opozorili so me, naj ji ne hodim več blizu in naj jo pustim pri miru. Torej, kaj zdaj? Preko pravne poti in odvetnika ne bo šlo, navsezadnje jaz nimam dokazil, nimam računov, nimam ničesar. Od kje bi naj imel, če sva bila 6 let par in je bilo vse to nekako v nekem odnosu narejeno, kupljeno. Nov hladilnik za njo, kupljen spomladi z mojim denarjem, je pri njej, računi tudi zaradi garancije, prav tako nov štedilnik, [ki, op. a.] je bil za njo, računalnik, monitor, dokazila, da je tam pri njej bilo okoli 1000 evrov, nimam. Od kod naj imam, če sem dajal denar v kuverto pri njej.
Ogromno takšnih stvari je tam, kupljenih v zadnjem letu dni. Preko policije spet ne morem ničesar, ker se oni s tem ne ukvarjajo, niti jih ne zanima, kako in kaj, vsi me obračajo na pravno pot in odvetnike, a tam spet ničesar ne morem. Poleg tega [mi po vsakem kontaktu, op. a.] z njo sledi naslednja prijava na policijo z njene strani. Torej se je gospa zaščitila z vseh strani, odločila, da ona ne da ničesar nazaj, niti ne vrne denarja, jaz ji pa tako nič ne morem.
Imam pa problem z njenim načinom in s tem, da torej lahko nekdo enostavno nekoga namerno ogoljufa, izkoristi, pokrade in mu nihče nič ne more, če on izjavi 'ne dam nazaj'. Tako se pač jaz počutim. Oguljufan, pokraden in izkoriščen, pa nič ne morem, ona pa živi svoje življenje lepo v miru naprej in še vedno jo ima okolica za spoštovano, ugledno in pošteno žensko. Je morda kakšen drug način, da ji stopim na prste vsaj malo?? Ali naj kar enostavno vse pustim njej in pozabim na denar in stvari? In si priznam, da sem bil nategnjen."
Vir: med.over.net
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
