V teoriji verjetno vsi vemo, da je tisto najpomembnejše, ko si z nekom delimo življenje, ne videz, pač pa notranjost: značaj, toplina, občutek bližine. Toda v praksi se te naše predstave pogosto postavijo pod vprašaj.
Ko se partner zredi, zboli, izgubi poteze, ki so nas nekoč pritegnile, reči postanejo kompleksnejše. Kje je torej meja med plehkostjo in iskrenim priznanjem, da nam je videz za vzdrževanje privlačnosti kljub vsemu pomembnejši, kot smo mislili?
Morda vas zanima tudi:
- "Svoji nehvaležni hčerki sem dala točno to, kar si je želela, zdaj pa je vse narobe!" (presenetljiva izpoved)
- "Med večerjo se je norčeval iz mojega telesa, nato pa sem v njegovi omari odkrila resnico" (izpoved)
V tovrstni dilemi se je znašel mlad moški, ki je svojo stisko opisal na forumu Reddit. Kot je razložil, sta s punco par že tri leta in že ko sta se spoznala, je imela nekaj odvečnih kilogramov, vendar ga to ni motilo.
"Zame je bila popolna – res lepa, prikupna in zelo dobra oseba. Vendar pa je sčasoma začela pridobivati težo. Večkrat sem ji rekel, da bi bilo dobro, če bi se začela ukvarjati s kakšno telesno dejavnostjo ali hoditi v fitnes, predvsem zaradi svojega zdravja. Kratek čas je res hodila v fitnes, potem pa prenehala. Zdaj je prišla do točke, ko se je precej zredila; sama pravi, da še nikoli ni bila tako debela. Ne vem točno, koliko tehta, ker noče povedati, a sem prepričan, da ima okoli 100 kilogramov ali več," je obupan.
Tako je prišel do točke, ko razmišlja, da bi zaradi tega prekinil razmerje. "Nikoli nisem pritiskal nanjo, da mora shujšati, a vidim, da stvari ne gredo v pravo smer. Ko sva govorila o pridobivanju teže, sem se trudil biti čim večja opora – predlagal sem, da bi vadila skupaj, ali karkoli, s čimer bi ji lahko pomagal. Zadnjih šest mesecev govori, da bo začela delati na sebi, a se nič ne dogaja: vedno ima izgovore, zakaj ne more. Teža se ji zdaj fizično zelo pozna in ni mi več privlačna in zanimiva kot nekoč. Sama priznava, da se je zredila in da mora shujšati, a ne naredi nič v tej smeri. Problem ni v tem, da se je zredila, ampak v tem, da že dolgo ni nobenega znaka, da bi se želela tega lotiti ali karkoli spremeniti. Res sem poskusil vse, a sem izgubil upanje, da se bo kaj spremenilo. Čas mineva, ona ne naredi ničesar, njen videz in teža pa sta vse slabša. Ali naj prekinem? Sem ji dal dovolj časa, da pokaže kakršno koli voljo po spremembi?"
Preveč kilogramov ali premalo ljubezni?
Čeprav je moški spoštljivo razložil, kaj ga muči, so uporabniki Reddita prepričani, da dekleta v resnici ne ljubi več. "Če si zaljubljen in nekoga res ljubiš, so kilogrami najmanjši problem," je zapisalo neko dekle.
"Meni je v življenju teža veliko nihala, a sem vedno imela dovolj samozavesti, ne glede na številko na tehtnici. Moj odnos je preprost: dobiš to, kar vidiš. Če ti to ni všeč, veš, kje so vrata. Z njene strani težava ni v teži, ampak v pomanjkanju samozavesti – in te tudi ne bo imela, dokler ne sprejme sebe takšno, kot je, ali pa se ne odloči, da bo nekaj spremenila. S tvoje strani pa ni prave ljubezni, ker če bo shujšala, si boš ego dvigoval s tem, da je to zaradi tebe; če pa bo ostala takšna, kot je, boš spet mislil, da te ne ljubi dovolj, da bi se spremenila. Od tega ne bo nič – bolje, da jo pustiš, da najde svojo pot, in ti svojo."
Tudi nek uporabnik je bil mnenja, da ljubezni v tem odnosu ni več. "Ja, prekini. Najbolj zato, ker je ne ljubiš več. Pustimo kilograme in debelost, če si lahko predstavljaš življenje brez nje, ne da bi te ob tem stisnilo pri srcu, potem ljubezni tu pač ni več. Nisi napisal, koliko sta stara, a predpostavljam, da sta še vedno mlada in da to pač ni to. Iščita naprej, oba."
Nekdo pa je moškemu domiselno predlagal, naj za vsako odločitev vrže kovanec. "Ne zato, ker ti bo neumna igra na srečo povedala, kaj moraš narediti, ampak ker boš v tisti sekundi, preden kovanec pade, potihem upal, da bo eno ali drugo. In to, na kar upaš, je tvoj odgovor."
Vsekakor je eno jasno: nihče ne bi smel ostati v odnosu, ki ga ne izpolnjuje več iz kakršnih koli razlogov že, predvsem zato, ker to ni pošteno do osebe na drugi strani.
A še preden se odločimo za razhod, velja premisliti: nas res moti druga oseba ali to, kakšni smo mi postali v tem odnosu? Včasih je teža ali kaj drugega, kar nas pri partnerju moti, namreč le simbol stagnacije, utrujenosti in dolgočasja, ki ga doživljamo sami. Zato to ni nujno priložnost za obtoževanje partnerja, temveč tudi za samorefleksijo.
A če partner res nima volje ali energije za spremembe, mi pa čutimo, da v odnosu izgubljamo sebe, je iskren razhod res boljša rešitev kot tiho razpadanje odnosa.
