Rdeča šminka, rdeč lak za nohte in jasne meje – to je Polona.
Je zaprisežena Cosmopolitanka. Stara je dovolj, da je videla že vse, in dovolj pogumna, da stvari pove brez dlake na jeziku. Svetuje brez moraliziranja, prazne tolažbe in puhlic v stilu "saj bo minilo". Ne bo tolerirala izgovorov, a bo vedno na vaši strani.
V novi rubriki odgovarja na vprašanja o odnosih, prijateljstvih, spolnosti, telesih, stanovanjih, mejah in vsem tistem, o čemer se pogovarjamo na kavah, a si redko upamo povedati na glas.
Njeni nasveti so iskreni, včasih neprijetni, pogosto duhoviti in vedno uporabni. Če ste prišli po lepo zapakirano tolažbo, ste na napačnem naslovu. Če pa ste pripravljeni resnico, zavito v malo humorja in podpisano z rdečo šminko – dobrodošli.
Tokrat na meniju: dilema o tem, kako hitro se lahko gostoljubje spremeni v tiho izkoriščanje.
Draga Polona,
stara sem 26 let in prejšnji vikend sem leto dni starejšemu prijatelju zaupala stanovanje in mačko, ker sem šla za par dni na dopust. Rekla sem mu, da si lahko "postreže z vsem, kar je v kuhinji", s čimer sem imela v mislih prigrizke, testenine, morda kakšno pivo. Saj veš, normalne stvari.
Ko sem se vrnila, sem ugotovila, da je odprl in spil celotno steklenico mojega vina, in to ne katerega koli, ampak vintage Barola, ki sem ga hranila za svoje napredovanje. Steklenica je bila vredna okoli 120 evrov. Popil jo je sam, med gledanjem Netflixa. Ne da bi me vprašal.
Ko sem ga soočila s tem, je rekel, da sem mu dala dovoljenje, ker je bilo vino pač v kuhinji. Skoraj mi je dal občutek, da sem jaz čudna in slaba gostiteljica, če zdaj kompliciram zaradi vina. Poslala sem mu zahtevek za 80 evrov (ja, dala sem mu popust), zdaj pa v skupinskem chatu razlaga, da sem malenkostna in "škrta".
Po eni strani si mislim: to je samo 120 evrov. Po drugi strani pa: kdo odpre najdražjo stvar v kuhinji brez vprašanja?
Pretiravam ali me je tip gladko izkoristil?
Laura
Draga moja,
najprej: ne, nisi nora. In ne, nisi "škrta". Si pa očitno bolje vzgojena kot tvoj prijatelj.
Ko nekomu rečeš "postrezi si", jaz to res razumem kot čips ali pivo. Ne pomeni pa, da si lahko odpre krono tvoje vinske kolekcije in jo sam izprazni pred televizijo, kot da gre za liter domačega cvička.
Obstaja nekaj, čemur pravimo zdrava pamet. In ta pravi: najdražje stvari v hiši se ne odpirajo brez vprašanja. To, da je spil celo steklenico za 120 evrov (!) sam, je že samo po sebi malo žalostno. To, da je potem še obrnil zgodbo in tebe razglasil za slabo gostiteljico, pa je moj najljubši del. Ko nekdo prestopi mejo in te potem prepričuje, da si ti tista, ki pretirava. To je klasičen manever: če se bom delal dovolj užaljenega, bo ona začela dvomiti vase.
V resnici sploh ne gre za 120 evrov. Gre za spoštovanje. Za to, da je vedel, da to ni navadna steklenica, in je vseeno rekel: zakaj pa ne. Še slabše: zdaj ne prevzame odgovornosti. In star je dovolj, da bi jo lahko.
Tvoj "popust" 40 evrov je že velikodušen, da se razumemo. Jaz bi od njega terjala kar celoten znesek in mu poslala še link do spletne trgovine, kjer lahko kupi novega. Ker veš kaj? Če si dovolj odrasel, da odpreš žlahtno vino, si dovolj odrasel, da ga tudi plačaš.
Kar se tiče skupinskega chata: tam se vedno najde publika za moralno dramo. To preprosto ignoriraj. In še nekaj: naslednjič mačko raje zaupaj nekomu, ki razume razliko med "postrezi si" in "izkoristi priložnost".
Drži se – in kar še se oglasi, če bo treba!
Polona
