In ko to stori tvoja tašča, je meja med potrpežljivostjo in obupanostjo lahko zelo tanka. Ena od bralk je delila zgodbo, ki bi jo zlahka spremenili v filmski scenarij – zgodbo o zaupanju, razočaranju in zaščiti družine.
"Moja tašča je upokojena in nas pogosto obiskuje, običajno ob koncih tedna. Ker sva z možem oba zaposlena za polni delovni čas, sem jo vljudno vprašala, če bi občasno lahko pomagala in skuhala kaj za otroke. Njen odgovor? 'A izgledam kot brezplačna varuška? Če hočeš, da kuham in pazim na otroke, me plačaj!' Bila sem šokirana. Iz frustracije sem ji rekla, da potem morda bolje, da za nekaj časa ne prihaja več.
Nekaj dni kasneje pa sem prejela klic svojega sedemletnega sina – jokal je. Takoj sem stekla domov. Ko sem odprla vrata, sem obstala v šoku. Otroka sta sedela za mizo, okoli njiju prazni ovitki in razlito mleko. Hladilnik je bil skoraj prazen, shramba razmetana, kuhinja pa je izgledala, kot bi jo zajel vihar.
Morda vas zanima tudi:
- "Zavrnila sem mamo, ko se je želela preseliti k meni, zdaj pa je pred vrati pustila ..." (resnična izpoved)
- "Po smrti partnerja se je moje življenje za vedno spremenilo - spoznala sem, da ..." (iskrena izpoved)
Ko sem ju vprašala, kaj se je zgodilo, mi je sin povedal, da je prišla babica. Rekla jima je, da ne glede na to, kaj jaz rečem, je ona še vedno njuna babica. In da mi bo 'dala lekcijo'. Nato je vzela skoraj vse živila, ki sem jih kupila za teden dni, in jih odnesla. Otroka sta ostala sama in sta si poskušala nekaj pogreti iz tistega, kar je še ostalo.
Bila sem hkrati besna in zlomljena. Še nikoli nisem občutila take mešanice bolečine in jeze. Seveda sem ji prepovedala, da pride v naš dom – a zdaj me muči vprašanje, ali sem šla predaleč. Je bila to prava odločitev, ali sem z njo samo poglobila razkol?
Moj mož vztraja, da ni mislila nič slabega, da je le pretiravala. A jaz tega ne morem sprejeti. Vzela je hrano iz našega doma in v to vpletla najina otroka – to ni bilo impulzivno, bilo je premišljeno.
Ne želim, da bi jo popolnoma izbrisala iz naših življenj – je vendarle njihova babica – a me je strah, da je že povzročila škodo, ki se je ne da popraviti. Kako lahko zaščitim svoje otroke in hkrati poskušam ohraniti vsaj nekaj družinske povezanosti? In ali je sploh mogoče ponovno zgraditi zaupanje po takem dejanju?"
