Čustva so globoka, preteklost boleča, in odnosi pogosto niso takšni, kot si jih predstavljamo. Ena od bralk je delila svojo zgodbo, ki ji je popolnoma obrnila življenje na glavo.
"Moja mama nas je zapustila nekaj dni po mojem rojstvu in od takrat se z njo nisva nikoli več slišali. Ko sem očeta vprašala, zakaj je odšla, mi je povedal, da preprosto ni bila pripravljena biti mama, on pa me ni želel dati v posvojitev. Ostal je z mano, se z njo sprl – in ona je odšla.
To je bilo pred dvajsetimi leti. Na moj zadnji rojstni dan sem prejela pismo od ženske, ki je trdila, da je moja mati. Pisala je, da bi se rada znova povezala in spoznala hčerko, ki jo je zapustila. Napisala je: 'Čas je, da izveš resnico.' Bila sem besna.
Ne spreglejte:
- Ne morete nehati sanjati bivšega partnerja? To je razlog, zakaj se vam te sanje ponavljajo
- Če teh 11 stvari za svoje starše ne boste naredili zdaj, boste to čez 10 let resnično obžalovali
Kako si sploh drzne misliti, da je to v redu? Kako si predstavlja, da lahko eno pismo brez kakršnekoli razlage popravi vse, kar je storila meni in očetu? Po mojem mnenju si ne zasluži niti delčka moje pozornosti, kaj šele mesta v mojem življenju. Ker sem vedela, da moje misli poganja jeza, sem se obrnila na očeta. Pismo je prebral in dolgo molčal. Kasneje tisti dan je prišel k meni in rekel: 'Mislim, da bi ji morala dati drugo priložnost.' Ostala sem brez besed.
Od vseh ljudi na svetu sem najmanj pričakovala, da bo ravno on tisti, ki bo stal na njeni strani. Vem, koliko se je žrtvoval, da bi mi omogočil dobro otroštvo, koliko noči je prebedel, da bi plačal položnice, in vse to zaradi nje. Povedala sem mu, da se ne počutim udobno, da bi jo spustila nazaj v najino življenje. Svojo odločitev je sprejela takrat, ko sem se rodila – in zdaj mora živeti s posledicami, pa naj bo to še tako težko. A prelom se je zgodil ta konec tedna.
Oče me je povabil na kosilo. Ko sem prišla, mi je predstavil svojo bivšo ženo – mojo mamo. Rekel je, da ji želi dati priložnost, da pojasni svojo stran zgodbe, in da upa, da mi bo to pomagalo sprejeti bolj nepristransko odločitev. Sedla sem in jo poslušala, a ni mi bilo nič lažje. Ponavljala je iste besede kot oče, dodala pa je, da zdaj, ko je starejša, obžaluje svojo odločitev. Toda to zame ni bilo opravičilo – le še ena rana več.
Rekla sem ji, da nočem imeti ničesar z njo. Ko sem vstala, da bi odšla, je rekla: 'Razumeti moraš, da takrat nisem bila pripravljena. Zdaj pa sem.' Odgovorila sem ji, da je ne poznam in da je niti ne želim. Midva z očetom sva se imela dobro – in tega nočem spreminjati. Kasneje me je oče poklical in mi rekel, da je razočaran. Da bi morala biti bolj razumevajoča in dojesti, da ljudje v mladosti ne vidijo vedno svojih napak, z leti pa se njihova perspektiva spremeni. Rekel je, da si zasluži priložnost – in če ji je jaz ne bom dala, ji jo bo on.
Zdaj ne vem, ali sem ravnala prav. Bi ji morala odpustiti in ji dati možnost, da pojasni svojo stran? Ali pa naj vztrajam pri svoji odločitvi in zaščitim sebe?"
