Toda ali bi morala nosečnost postati odgovornost drugih, da hodijo po prstih okoli vas in prevzemajo vaše delo? Ko se je ena izmed zaposlenih postavila zase, so se vsi popolnoma obrnili proti njej.
"Moja sodelavka je svojo nosečnost v službi najavila, kot da je zadela na loteriji. Vsi so ploskali in navijali, in iskreno – bila sem vesela zanjo. A to navdušenje ni trajalo dolgo, ko je začela delovati, kot da sem jaz njen rezervni zaposleni.
Začela je govoriti stvari, kot so: “Slabo mi je zaradi jutranje slabosti, prosim pomagaj mi,” in “razumela bi, če bi bila noseča,” ter mi postopoma nalagala vedno več svojega dela. Sprva nisem hotela biti nesramna, zato sem rekla ja. Toda kmalu ni več imela zadržkov pri prošnjah. Prihajala je pozno, odhajala zgodaj ali pa mi samo sporočila, da gre k zdravniku, pričakujoč, da bom njene naloge opravila “za zdaj”.
Morda vas zanima tudi:
- Psiholog razkriva: teh 5 težkih resnic o zakonu se večina ljudi zaveda, ko je že prepozno
- Zakaj 'razhodov' s prijateljicami ne jemljemo tako resno kot romantičnih?
Nekega jutra mi je poslala še eno sporočilo, naj spet prevzamem njena poročila, in takrat sem malo počila. Rekla sem ji: “Naredila bom, če mi plačaš del svoje plače.” Nisem mislila žaljivo – bolj kot pol šala, pol resnica. Ni se tako odzvala. Utihnila je, naslednji dan pa sem zmrznila, ko sem prejela e-pošto iz kadrovske službe, da moram na sestanek.
Izkazalo se je, da se je pritožila, da nisem “timskega duha” in da jo “diskriminiram, ker je noseča, namesto da bi bila razumevajoča”. Na sestanku sem vse razložila. Povedala sem jim, da ji z veseljem pomagam enkrat, ne pa da neprestano opravljam neplačano dodatno delo. Na srečo sem imela vsa sporočila. Kadrovska služba jih je pregledala in rekla, da nisem ravnala narobe, ker sem postavila mejo – bi pa morala biti bolj “občutljiva” v izražanju.
Na pogovor so poklicali tudi nosečo sodelavko – in izvedela sem, da so ji zdaj “naročili”, naj svoje delo opravlja pravočasno in brez izgovorov, ali pa naj gre na neplačan dopust. Z mano od takrat ne govori več, vsi sodelavci pa me gledajo, kot da sem zlobnež v pisarni, pri čemer šepetajo stvari, kot je: “Nič ne stane biti prijazen.” Ne razumem. Kako naj bi bila jaz odgovorna za njeno delo ali njeno počutje? Nisem dobrodelna organizacija – niti njen partner. Ali narobe razmišljam?"
Povzeto po Bright Side
