Da bo tisti, ki “ima največ časa”, “živi najbližje” ali “nima svojih otrok”, avtomatično postal skrbnik, podpora, oseba za vse.
Toda kaj se zgodi, ko družina to pričakuje od nekoga, ki je bil celo otroštvo čustveno ranjen prav od osebe, ki naj bi ji zdaj pomagal? Ena od bralk je spregovorila o trenutku, ko je prvič v življenju izbrala sebe.
"Moja babica (80) zdaj potrebuje vsakodnevno oskrbo, celotna družina pa se je odločila, da bi jo morala prevzeti jaz, ker “živim najbližje” in “nimam otrok”. Zanimivo, kako sem kar naenkrat idealna izbira – čeprav me je ta ženska celo moje otroštvo obravnavala grozljivo.
Morda vas zanima tudi:
- Psiholog razkriva: teh 5 težkih resnic o zakonu se večina ljudi zaveda, ko je že prepozno
- Zakaj 'razhodov' s prijateljicami ne jemljemo tako resno kot romantičnih?
Ni bila samo stroga. Bila je kruta. Nenehno kritiziranje, favoriziranje mojih sestričen in bratrancev, govorila mi je, da sem “nehvaležna”, samo zato ker sem obstajala, celo trdila je, da sem njena “najmanj priljubljena”. Vsako priložnost je izkoristila, da mi zagreni življenje. Zdaj pa potrebuje pomoč in vsi se obnašajo, kot da se to ni nikoli zgodilo.
Prejšnji mesec me je poklicala teta in zahtevala, naj prevzamem babičino kuhanje, čiščenje in zdravila vsak dan. Rekla sem ne. Bila je šokirana in me obtožila, da “zapuščam ostarelo žensko”. Opomnila sem jo, da ima babica tri odrasle otroke – vključno z njo – in da nisem brezplačna delovna sila.
Potem so se začela čustvena izsiljevanja, kot so to, da je stara, da ne bo tukaj za vedno in da mi bo morda kaj zapustila. Zanimivo, ker ko sem pogledala? Izkazalo se je, da sploh nisem omenjena v oporoki. Potrebovali so samo nekoga, ki bo opravljal delo, ki se mu oni ne želijo posvetiti.
Torej, ja – odklanjam. Ne bom žrtvovala svojega življenja, svojega duševnega zdravja ali svoje prihodnosti za nekoga, ki mu nikoli ni bilo mar zame. Če me družina označi za brezsrčno, prav. Lahko se izmenjujejo. Jaz pa ne bom takšna, kot od mene pričakujejo."
Povzeto po Bright Side
