"Tako me nervirajo, da včasih pomislim tudi na kaj, česar si ne upam zapisat tukaj," je priznala.
"Mož mi gre vse bolj na živce, ker spušča razne zvoke. Srka, cmoka, diha naglas, z jezikom si trebi hrano iz zob in ob tem spušča moteč zvok, hrka, smrči, prdi, ni da ni. Tako me nervirajo ti zvoki, da včasih pomislim tudi na kaj, česar si ne upam zapisat tukaj. Se je že kdo ločil zaradi zvokov?" je priznala razburjena ženska, nato pa dodala: "Ni od začetka [takšen, op. a.]. Al pa nisem opazila. Zdaj sem mi pa zdi vse huje. Včasih bi ga kar zaštihala."
Ne spreglej:
- Strokovnjaki razkrili 5 očitnih znakov, da se slabo poljubljaš (in kako to popraviti)
- Dilema zmedene Slovenke: "Ali se moram počutiti krivo, ker sem spala z ..."
"V začetku razmerja so redki tako sproščeni, da se že takoj pokažejo v pravi luči. Vsak se hoče kazat v čim lepši luči. Z leti pa to mine. Jaz bi se ločila takoj. Ne prenesem cmokanja, govora s polnimi usti, raznoraznih zvokov. To mi je tako, kot bi mi vrtal v možgane. Enostavno ne zmorem tega poslušat. Sem poskušala, pa ne gre. Saj ni težko it v kopalnico, a ne. Pri jedi smo se pa v vrtcu učili, kako se je…" je bila podobnega mnenja neka ženska.
Druga pa je izpostavila nekaj drugega in ji svetovala: "To pa pride, ko ljubezen mine. Usedita se, pa mu povej, da te tako fejst to jezi, da rabiš en čas, da se umiriš, in ko se umiriš, že prdne. To je tako. Bolj ko boš zoprna, prej se bo tudi malo kontroliral. /.../ Dobro se loči, ali je nalašč ali ponesreči. /.../ [Če sta v hiši, op. a.] začni razmišljati, kje si boš sobo naredila. Ker smrčanje te lahko znori. Ljubezen gre in ostanejo zvoki. Pa to ne pomeni, da sta za narazen. Ko bo nehal cmokat, se boš umirila in ga začela imeti rada nazaj. Razen, če ni s tvoje strani že konec."
Tudi tretja se je strinjala, da osebe zvoki pri partnerju, ki ga resnično ljubi, ne motijo. "Načeloma te te stvari ne motijo pri človeku, ki ga ljubiš, in s katerim se počutiš dobro, ki ti diši, ki si ga želiš. Je mogoče v tvoji vezi nekaj narobe, se je nekaj spremenilo, morda manj bližine, morda kakšna osebnostna sprememba pri enem od vaju, sta se odtujila? /.../" jo je povprašala.
"Hja … nekaterih stvari se ne da spremeniti, ker so prirojene ali pa fiziološko pogojene. Npr. dihanje, lahko tudi hrkanje, dostikrat smrčanje. Zvoki ob žvečenju hrane so odvisni tudi od oblike čeljusti/zobovja, mišic okrog čeljusti, debeline ustne stene, pa tudi na peristaltiko ni enostavno vplivati … Mizofonija je pa na meji zadev, ki jih poskušajo urejati nevrologi/psihiatri; lahko poskusiš, če ti lahko pomagajo," pa je izpostavil neki moški.
Kaj je mizofonija?
Mizofonija je stanje, pri katerem določeni zvoki sprožijo močne čustvene ali telesne reakcije, kot so jeza, tesnoba ali gnus. Pogosti sprožilni zvoki so žvečenje, dihanje, klikanje s pisalom ali tapkanje. Ljudje z mizofonijo pogosto čutijo močno potrebo po begu ali agresivnem odzivanju na te zvoke, kar lahko bistveno vpliva na njihovo vsakdanje življenje in odnose.
Natančen vzrok za mizofonijo še ni povsem pojasnjen, strokovnjaki pa domnevajo, da gre za okrepljene povezave med možganskimi centri za slušno in čustveno obdelavo. Mizofonije sicer ne uvrščamo med motnje sluha, temveč med nevrološka ali psihološka stanja. V kolikor ta znatno vpliva na vsakdanje življenje, osebi lahko pomaga sodelovanje s terapevtom ali avdiologom, specializiranim za občutljivost na zvok.
Tukaj pa so možne strategije spoprijemanja:
- slušalke z odpravljanjem hrupa ali hrup v ozadju (na primer beli hrup ali glasba);
- kognitivno-vedenjska terapija za obvladovanje čustvenih odzivov;
- terapija izpostavljanja (postopna desenzibilizacija na sprožilne zvoke);
- tehnike čuječnosti in sproščanja za zmanjšanje stresa;
- komunikacijske strategije za razlago stanja drugim.
Novo na Metroplay: Anja Ramšak o poroki, ljubezenski zgodbi, vrnitvi v jutranji radijski program in hobijih