Za eno izmed žensk je to pomenilo, da se je začela počutiti kot tujka v lastnem domu.
Dom naj bi bil varen prostor, toda temelj zakona ni 24-urni nadzor. Temelji na tihem, neizrečenem zaupanju, da vam partner stoji ob strani tudi takrat, ko ga ni zraven. Evin zapis razkriva, kako lahko "preverjanje" hitro prestopi mejo in postane nadzor – ter kako odnos brez zasebnosti začne spominjati na službo, iz katere nikoli zares ne odidete.
"Počutim se kot zapornica v lastni dnevni sobi. Pred dvema mesecema je mož po hiši namestil visokotehnološke kamere. Sprva je rekel, da gre za varnost. A hitro je postalo jasno, da gre za nekaj drugega. Ves dan mi je pošiljal sporočila: ‘Otrok te potrebuje.’ ‘Kuhinja je v neredu.’ ‘Zakaj sediš?’
Morda vas zanima tudi:
- "Fantu nisem dovolila, da bi kaznoval mojega otroka - ni njegov pravi oče" (izpoved)
- Brez skrbi: zakaj stavek "Potrebujem samo malo prostora" ne pomeni, da ljubezen ugaša
Nekega dne sem počila in mu rekla, naj me preneha opazovati. Strinjal se je. Nisem pa vedela, da bo nadzor zgolj prenesel na nekoga drugega. Že naslednji dan je nekdo potrkal na vrata. Ko sem zagledala zaskrbljeni nasmeh svoje tašče, mi je zastal dih. Rekla je, da je ‘ravno šla mimo’ in da je želela ‘preveriti, kako nam gre’, a njen pogled je preiskoval stanovanje, kot da išče dokaze moje ‘lenobe’.
Bila sem vljudna, a v meni je vrelo. Tisti večer sem se soočila z možem. Povedala sem mu, da se počutim nadzorovano, ne podprto. Opravičila nisem dobila. Dejal je, da pretiravam in da bi morala biti ‘hvaležna, da ljudem ni vseeno’.
Počutim se, kot da izgubljam razum. In svojo zasebnost. Sem res dramatična, ker želim, da moj mož neha delovati kot moj nadzornik? Ali pa je prestopil pomembno mejo? Kako naj mu dopovem, da njegova ‘skrb’ v resnici škoduje najinemu zakonu?"
Povzeto po Bright Side
